Svojo mladost je preživel v Mislinji. Leta 1941 so družino, zaradi brata Adija, ki je bil partizan, izselili. Njihova pot je potekala skozi taborišča Frohnleiten, Bamberg, Coburg, Forchheim. Hodil je na nižjo gimnazijo v Slovenj Gradcu in potem šolanje nadaljeval na višji gimnaziji na Ravnah. Udeleževal se je delovnih brigad za gradnjo nove gimnazije na Ravnah. Za svojo zgodbo Osamelec v glasilu Nova brazda je prejel prvo nagrado, čeprav je bilo besedilo politično zelo sporno in je takrat komaj ušel izključitvi iz gimnazije. Maturiral je leta 1953. Zaradi daljše bolezni so mu odsvetovali študij in leta 1954 se je zaposlil v slovenjgraški knjižnici, vendar je še istega leta odšel študirat nemščino in angleščino v Ljubljano. Leta 1955 je ponovno zbolel za tuberkolozo in bil dalj časa v bolnišnici. Pisal je v revijo Svit in v Ljubljani recenzije za Slovenski poročevalec. Od leta 1956 do 1960 je delal honorarno v Študijski knjižnici na Ravnah. Študija ni prekinil in je ob delu študiral. Opravil je A-diplomo, potem pa ga je pritegnilo pisateljevanje. Ta leta spadajo med Kolarjeva najbolj plodna pisateljska leta. Objavljal je kratko prozo v Naši sodobnosti, Novih obzorjih in Reviji 57. Po petih letih honorarnega dela, na katerega se je pritožil, je od občine Ravne dobil odpoved in tako se je leta 1961 zaposlil v strokovni knjižnici Železarne Ravne. Tu je sodeloval z Avgustom Kuharjem, urednikom Koroškega fužinarja. Leta 1964, po smrti Avgusta Kuharja, je tudi prevzel uredniško delo Koroškega in Informativnega fužinarja. Bil je v uredniškem odboru Sodobnosti in leta 1965 je v novi mariborski reviji Dialogi postal urednik za prozo. Publicistiko je objavljal v Koroškem fužinarju, Prepihu in Odsevanjih ter nekaj esejev v Novi reviji. Bil je urednik in sourednik številnih publikacij, ki so izšle na Koroškem. Po več kot dvajsetih letih mirovanja v izdajanju knjig, je v letih 2003 do 2005 izdal dva romana in eno kratko prozo. Po upokojitvi je živel v Kotljah, kjer je po hudi bolezni 21. maja 2017 umrl na svojem domu v Kotljah.
romani:
- Išči poldan (1967),
- Sezuj se, kadar stopiš v mošejo (1971, 2008),
- Zvezde in križi (1979),
- Prekrstitve (2004),
- Robinzonova zastava (2005),
- Čas hladnih zvezd (2008),
- Primer profesorja Klasinca (2008),
drame:
- Revolucije ne bo več (1962/63),
povesti:
- Sledovi medalj (1967),
- Snežne verige (1973),
- Posterji na begu (podlistek v PIL 1979-1980),
kratka proza:
- Prazno nebo (1961),
- Samomor v nebesih (1964),
- Sveto sivo življenje (2003),
- Moji mimohodi (2013),
radijske igre:
- Soteska junakov (1966),
- Ura (1969),
- Posterji na begu (1996),
prevodi:
- v antologiji slovenske proze v srbščini,
- v antologijah jugoslovanske proze v ruščini,
- nemščini,
- turščini in srbščini,
- v časnikih v bolgarščini in makedonščini.
Za roman Išči poldan je prejel nagrado Prešernovega sklada v letu 1968. Leta 2015 je postal častni občan Občine Ravne na Koroškem.
- Waltl, Alenka: Življenje in delo pisatelja Marjana Kolarja. Ljubljana, 1980.
- Suhodolčan, Marija: Bibliografija Marjana Kolarja. Ravne na Koroškem, 1983.
- Enciklopedija Slovenije.5.:Kari-Krei. Ljubljana, 1991 str. 193.
- Kdo je kdo za Slovence. Ljubljana, 1993 str. 104.
- Slovenska književnost. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1996.
- Koroški fužinar, 1998, št. 2, str. 25-29.
- Odsevanja, 2002, št. 45/46, str. 64-68.
- Delo, 2003, št. 241, str. 10.
- Mesečni list, 2003, št. 1, str. 12-13.
- Odsevanja, 2003, št. 51/52, str. 48-51.
- Večer, 2003, št. 242, str. 36-37.
- Kolar, Marija: Marjan Kolar : od eseja do romana. Ravne na Koroškem, 2015.