Tomaževa glasbena pot se je začela septembra 1977, v prvem razredu OŠ in nadaljevala do osmega razreda s prepevanjem v šolskem zboru. Hkrati je bil član otroškega in pozneje mladinskega pevskega zbora župnije Tržič-Bistrica. Približno s koncem OŠ je na hitro mutiral in se iz soprana prelevil v bariton ter se tako hitro pridružil odraslemu pevskemu zboru župnije Bistrica pri Tržiču. To je bil prvi mešani pevski zbor, v katerem je sodeloval. Na srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani se je izpopolnjeval v glasbi, saj so imeli kar tri glasbene predmete: teorijo, klavir in male instrumente. Pri 16. letih se je pridružil Komornemu zboru PEKO Tržič. Pod odličnim vodstvom Jožefa Močnika se je ogromno naučil in se prelevil v pravega zborovskega pevca.
Na povabilo Vita Primožiča se je leta 1993 pridružil še zboru Ignacija Hladnika. Z zborom so posneli dve zgoščenki: Presveta noč (1994) in Od doma v svet (2001), kjer je pel kot solist. Član zbora Ignacij Hladnik, kot tudi vokalne skupine Carniolica, ki deluje v okviru društva, je še danes.
Profesionalna pevska kariera se je začela z avdicijo v Ljubljani junija 1994. Istega leta 29. 08. je začel s službo v takratnem Slovenskem komornem zboru kot drugi basist. Ker so tedaj pripravljali motete J. S. Bacha, ki so skoraj vsi napisani za dva zbora, ga je ustanovitelj in takratni vodja prerazporedil med prve base in tam je ostal do maja 2004. V povprečju na sezono pripravi okrog 35 a cappella in vokalno instrumentalnih koncertov, predvsem z orkestrom Slovenske filharmonije, nekaj pa tudi s simfoniki RTV Slovenija in občasno z orkestrom SNG-opera in balet Ljubljana. Sodeloval je tudi s številnimi drugimi evropskimi orkestri: Zagrebško filharmonijo, Camerato Serbico, Češko filharmonijo, Nizozemsko filharmonijo, Moskovsko filharmonijo in drugimi. Ogromno je gostoval po Sloveniji in tujini, predvsem na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, v Švici, Belgiji, Franciji, Nizozemskem in Češkem. Sodeloval z mnogimi priznanimi tujimi dirigenti kot so Ericson, Gronostay, Kaljuste, Sund, Layton, Theuring, Putninš, Gergijev, Simonov, Haenchen, Seeliger, Penderecki in Muti.
Eden izmed vrhuncev njegove kariere je turneja s koncertno izvedbo opere Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega v razprodanih znamenitih koncertnih dvoranah Stuttgarta, Münchna, Amsterdama, Pariza, Berlina, Frankfurta, Nürnberga, Prage, Essna in Dunaja. Opero je s slavno sopranistko Ano Netrebko v naslovni vlogi, z orkestrom SF in pod taktirko Emmanuela Villaumea posnel za založbo Deutsche Grammophon.
Z začetkom poklicne pevske poti sovpada tudi študij solopetja. V treh letih se je izpopolnjeval pri prof. Marjanu Trčku v Ljubljani, pri prof. Sabiri Hajdarević v Kranju in pri prof. Aleksandri Milosavljević v Tržiču.
V vseh letih je sodeloval s številnimi drugimi zbori: Cerkvenim pevskim zborom Ribnica, zborom Consortium Musicum, komornim zborom RTV Slovenija, Pomlad Novo mesto, Domžalskim komornim zborom, APZ Tone Tomšič, APZ France Prešeren Kranj, zborom Akademije za glasbo Ljubljana, Komornim zborom De profundis Kranj, komornim zborom Utopia & Reality in še bi lahko naštevali. Z vsemi naštetimi zbori je gostoval po Bosni, Italiji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Češki, Slovaški, Finski, Rusiji, Norveški, ZDA, Kanadi, Argentini, Čilu in nazadnje po Kitajski.
Avtor članka je Tomaž KODER
