Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

KNEZ, Tone

Tone Knez pri izkopavanjih starejšeželeznodobnih gomil v Kandiji (Novo mesto, julij 1968) - Dolenjski muzej Novo mesto

Foto galerija

Született:
26. March 1930, Laško
Elhunyt:
2. August 1993, Novo mesto (pok. Novo mesto - Šmihel)
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:

Osnovno šolo je končal v Laškem, gimnazijo pa v Celju. Takoj po maturi je pomagal pri odkrivanju Heraklejevega templja v Celju in kot študent sodeloval pri odkrivanju antičnih grobnic v Šempetru v Savinjski dolini. Leta 1956 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz arheologije. Od leta 1955 do 1958 je bil kustos v Zavičajnem muzeju v Bihaću. Tam je uredil prvo stalno zbirko, kasneje pa je sodeloval pri arheoloških izkopavanjih v Golubiću pri Bihaću, kjer so izkopavali naselbino severnoilirskega plemena Japodov.

Od leta 1958 dalje je bil vodja arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Tu je najprej preuredil prvo začasno arheološko zbirko in se lotil terenskih raziskav na območju osrednje Dolenjske in Novega mesta. Med njegova najvažnejša raziskovanja štejemo odkrivanje velike žarnogrobiščne nekropole na Mestnih njivah, izkopavanje halštatskih gomil in keltskih grobov v Kandiji, raziskovanje keltsko-rimskega grobišča na Beletovem vrtu in leta 1986 začeto odkrivanje keltskih grobov in halštatske gomile na Kapiteljski njivi na Marofu. Več let je sodeloval tudi pri raziskovanju antičnega mesta Neviodunum v Drnovem pri Krškem. Izkopaval je rimske in staroslovanske grobove v Pristavi pri Trebnjem, rimske grobove v Straži pri Novem mestu in odkrival antične podeželske hiše v Šmihelu pri Žužemberku. Po njegovi zaslugi sodi Novo mesto med arheološko najbolj raziskane kraje v Sloveniji. V Dolenjskem muzeju, kjer je bil zaposlen skoraj petintrideset let, je postavil stalno arheološko zbirko in pripravil več občasnih razstav arheološkega gradiva.

Rezultate svojega dela je predstavljal na številnih strokovnih posvetovanjih, kongresih in simpozijih doma in v tujini. V domačih in tujih publikacijah je objavil številne razprave z znanstvenim vrednotenjem arheoloških najdb. Je tudi avtor desetih samostojnih publikacij ter pisec številnih poročil, strokovnih in poljudnih člankov. Njegova obsežna raziskovalna in publicistična dejavnost ga uvršča med vidnejše slovenske arheologe. Pomembna so zlasti njegova predavanja o izsledkih arheoloških raziskav na tleh Novega mesta, s katerimi je seznanjal evropski arheološki svet.

Stike je imel tudi z muzeji v tujini, predvsem z Rimsko-germanskim muzejem v Mainzu in tamkajšnjo konservatorsko delavnico, ki je rešila tudi nekatere najdbe iz Novega mesta. Leta 1978 je bil izvoljen za dopisnega člana Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Leta 1974 mu je skupnost muzealcev Slovenije podelila naziv muzejskega svetovalca. Po njem se imenuje ulica v Novem mestu.

Knez je tudi avtor številnih prispevkov, ki se nanašajo na najstarejšo zgodovino rodnega Laškega in so bili objavljeni v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Kroniki ter v zborniku Občina Laško. V Knjižnici Laško je imel leta 1992 predavanje z naslovom Najstarejša zgodovina Laškega. Ob Knezovi 60-letnici je Muzej Laško pripravil razstavo o njegovem delu. Ob 15-letnici njegove smrti so v Dolenjskem muzeju pripravili spominsko razstavo, ki je v letu 2009 gostovala tudi v Laškem.

Samostojne publikacije (izbor):
Opis antičnega mesta in njegove prazgodovine, 1961 (soavtor)
Prazgodovina Novega mesta: katalog, 1971
Novo mesto: kulturni vodnik, 1971 (soavtor)
Novo mesto v davnini: od bronaste dobe do ustanovitve mesta, 1972
Arheološko Novo mesto, 1974
Novo mesto v antiki, 1974
Novo mesto: kulturnozgodovinski vodnik, 1976
Keltske najdbe iz Novega mesta, 1977
Po dolini zgornje Krke, 1983 (soavtor)
Arheološka zbirka Dolenjskega muzeja, 1983, razš. izd. 1987
Novo mesto I, 1986
Halštatski grobovi, 1986
Turistični vodnik po Novem mestu in njegovi okolici, 1988 (soavtor)
Sto let arheoloških raziskav v Novem mestu 1890–1990, 1990 (soavtor)
Novo mesto II, 1992
Novo mesto III, 1993

Članki (izbor):
Arheološke najdbe Laškega, ČZN/2: Laški zbornik 1976, str. 193–209
Opis najstarejše zgodovine Laškega, Kronika 1979, št. 3, str. 149–154
Arheološka preteklost Laškega, v: Laško, 1991, str. 17–18

Trdinova nagrada, 1969
Diploma in bronasta plaketa Zveze arheoloških društev Jugoslavije, 1976
Častni znak dežele Zgornje Avstrije, 1980
Priznanje za življenjsko delo in raziskovanje na področju občine Novo mesto, 1989

Gabrovec, S. Tone Knez (1930–1993). Arheološki vestnik, 1993, let. 44, št. 1, str. 309–318.
Knez, T. Avtobiografija, tipkopis (hrani: Muzejska zbirka Laško)
Trdinove nagrade za 1969. Dolenjski razgledi, 4. dec. 1969, št. 7, str. 76.
Jarc, J. Arheolog Tone Knez. Dolenjski list, 12. avgust 1993, let. 44, št. 32, str. 8.
Enciklopedija Slovenije, zv. 5: Kari-Krei. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 132.
Jarc, J.: Tone Knez. V: Jarčev zbornik, 1993, str. 303–311.
Granda, S. Tone Knez – šestdesetletnik. Zgodovinski časopis, 1990, let. 44, št. 4, str. 635–636.
Kovačič, M. Znani Laščani. Laško: Občinska matična knjižnica, 1994.

A bejegyzés szerzője: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Metka Kovačič, Knjižnica Laško
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 6. 5. 2021
Mateja Kambič. KNEZ, Tone. (1930-1993). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 26. 9. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/knez-tone-2/
Hiba bejelentése