KLOPČIČ, Mile

Rodil se je v Franciji, v Zagorje pa se je družina priselila, ko je bil star štiri leta. V Zagorju je preživel svoje otroštvo, nato je obiskoval učiteljišče v Ljubljani, ki ga ni dokončal.

Od leta 1920 je bil član Društva študentov-komunistov in bil zaradi svoje komunistične dejavnosti pogosto v preiskovalnem zaporu. Zaradi sodelovanja v Knjigi drugova, antologiji južnoslovanske družbeno angažirane lirike (1929), je bil leta 1930 obtožen in potem oproščen na procesu v Kikindi. Leta 1943 je odšel v partizane. Na osvobojenem ozemlju je bil član propagandnega odseka IO OF in agitpropa CK, dramaturg SNG v Črnomlju in načelnik oddelka za kulturo pri predsedstvu SNOS (1944-45). Je avtor enodejanke Mati, ki je bila uprizorjena pred zborom odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.

Po vojni je bil ravnatelj Slovenskega knjižnega zavoda (1949-1952), ravnatelj Drame SNG v Ljubljani (1952-1955), od leta 1955 znanstveni sodelavec in v letih 1957-1961 znanstveni svetnik pri SAZU.

Njegova mladostna zbirka Plamteči okovi spada v aktivistično ali družbeno angažirano različico ekspresionizma, naslednja zbirka Preproste pesmi kaže odločilni premik v socialni realizem. Nekatere pesmi iz te zbirke sodijo v vrh slovenske družbeno angažirane lirike med vojnama (Drejčnik Andrej govori, Mary se predstavi …). V partizanih je napisal tudi enodejanko Mati, predvsem po 2. svetovni vojni pa je tudi ogromno prevajal (M. J. Lermontov, H. Heine, A. S. Puškin, B. Brecht).

Za svoje delo je prejel Prešernovo (1951, 1961) in Sovretovo nagrado (1964, 1975) ter nagrado Avnoj (1970).