KLAVORA, Hinko (Henrik)

Po osnovni šoli v Beljaku in nižji realni gimnaziji v Gorici je obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer je leta 1898 maturiral. Kot učitelj je v predvojnem obdobju najprej delal v Kožbani v Goriških Brdih, pri Voglarjih na Trnovski planoti, v Gorenjem Polju pri Anhovem ter v Števerjanu.

Že med šolanjem v Kopru se je srečal z nasiljem na podlagi nacionalnosti, saj so je bil poškodovan med znašanjem italijanskih iredentistov, ki so ga pretepli. V tem času je bil sicer dejavaen pri izdaji političnega lista slovenksih dijakov in humorističnega glasila Osa. Ob izbruhu prve svetovne vojne so ga oblasti zaprle na ljubljanski grad, kjer se je spoznal z Ivanom Cankarjem. Klavora se je tedaj navduševal nad jugoslovansko idejo, vendar v zvezi s tem ni bil obsojen, kot mobiliziranec pa je bil nato v vojski med drugim na bojiščih v Galiciji in Rusiji, kasneje pa kot sel v Lvovu.

Po končani vojni je nadaljeval učiteljsko službo v Železni Kapli na Koroškem, kjer je bil tarča nasilne akcije nemških avstrijskih nacionalistov; med njihovo zasedbo na južnem Koroškem se je umaknil, nato pa v obdobju pred plebiscitom ponovno vrnil v Železno Kaplo ter bil aktiven član Narodnega sveta v Velikovcu. Ko se je po koroškem plebiscitu na novo začrtala državna meja, je odšel na Gorenjsko in nastopil mesto učitelja v Železnikih, do upokojitve tik pred drugo svetovno vojno pa poučeval na osnovni šoli v Šiški v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je v Ljubljani poučeval na trirazredni gostinski strokovni šoli. V povojnem obdobju je odšel v Čezsočo, od koder je izvirala njegova mati, ter kot učitelj tam tri leta prostovoljno poučeval. Leta 1949 se je znova preselil v Ljubljano, kjer nekaj časa delal kot honorarni knjižničar na visoki tehniški šoli.

Klavora se je izkazal s prosvetnim in političnim delom. Med drugim je sodeloval pri pevskih zborih in s skladateljem oziroma zborovodjem Srečkom Kumarjem. Jezikoslovcu Karlu Štreklju je pošiljal ljudske pesmi, dejaven pa je bil tudi pri planinskem društvu. Ljubiteljsko se je ukvarjal z mineralogijo ter uredil bogato zbirko rudnin z Bovškega. Njegove zapise med drugim hranita arhiva Slovenskega gledališkega muzeja ter Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin.