KLAUS, Miha

Čeprav podatkov o njegovem rojstvu ni, sklepamo, da je bil eden prvih lekarnarjev v Celju in da je bil v mestu najverjetneje tudi rojen. Njegovo življenje v Celju izpričujejo pisma protestanta Primoža Trubarja, v katerih ga imenuje celo »ljubega svaka«. Starejša literatura navaja, da naj bi bila njegova prva žena Barbara, s katero se je poročil kot begunec v Rothenburgu ob Tauberi, rojena Klaus, novejše raziskave pa so to ovrgle in navajajo, da takratni nemški izraz “Schweger” ni nujno pomenil svaka v današnjem smislu, ampak lahko tudi druge vrste sorodstva. Sorodstvo pa vendarle.

Lekarnar Klaus se je naselil v Augsburgu, se tam poročil ok. leta 1560 in si ustvaril družino. Prelomnico pri njegovem delu je pomenilo leto 1566 (državni zbor v Augsburgu), ko je bil v mestu prisoten cesar Maksimilijan II. (stanoval je pri znani finančniški družini Fuggerjev) in je zanj pripravil nekaj zdravil. S svojim znanjem je vzbudil pozornost, tako da je bil leta 1570 imenovan za dvornega lekarnarja. V letu 1573 je bil nastavljen kot dvorni in osebni lekarnar ter cesarski destilator z mesečno plačo 15 goldinarjev.
Po smrti Maksimilijana II. ga je tudi naslednik Rudolf II. obdržal v dvorni službi in v letu 1579 je Miha prejel celo grb s fevdnim pismom – skoraj plemiški naziv.
Kot izjemen strokovnjak na svojem področju je poznal tudi številne alkimistične postopke, za katere so se takrat zelo zanimali – tudi cesar. Leta 1582 je napisal oporoko, iz katere izvemo, da je premoženje zapustil svoji ženi, petim hčeram in dvema sinovoma. Ženo je poooblastil, da od dvora izterja dolgove za zadnjih sedem let in to je ženi po dolgoletnem čakanju tudi naposled uspelo.

Lekarniška tradicija se kljub Mihaelovi smrti v družini ni prekinila. Iz seznamov obrti in dejavnosti razberemo, da je njegov vnuk Pavel Schweinzer leta 1611 na Glavnem trgu v Gradcu kupil lekarno »Pri orlu« (Adler – Apotheke).