Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po tretjem letniku študija je leta 1953 sprejel angažma v Gledališču Slovenskega Primorja v Kopru, kjer je bil hkrati igralec, režiser, scenograf in urednik gledališkega lista. Kot mlad igralec je sprva nastopal tudi v celjskem gledališču, nato pa v Kopru pomembno prispeval k profesionalizaciji tamkajšnjega gledališča. Po ukinitvi koprskega gledališča je od novembra 1956 do februarja 1957 delal v Okrajnem gledališču na Ptuju.
Leta 1957 je postal stalni član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1989. V tridesetih letih umetniškega ustvarjanja v mariborski Drami je oblikoval okoli 130 vlog, nastopil v devetih opernih uprizoritvah in sodeloval tudi pri filmu. V svoji bogati igralski karieri je bil karakterni igralec, ki je nastopal v vseh žanrih, še posebej pa je blestel v komedijah. Bil je med najustvarjalnejšimi igralci generacije mariborske Drame šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, med katerimi so številna zveneča imena. Med njegovimi odmevnimi vlogami so: Hlapci – Drugi delavec (1958), Kranjski komedijanti – Matiček (1964), Sneguljčica – Frice, Pavliha (1967), Ščuke pa ni – Kadivec (1973) in Cvetje v jeseni – Jože (1978).
Poleg igralskega dela je bil dejaven tudi na drugih področjih gledališkega in kulturnega življenja. V mariborskem gledališču je bil med letoma 1965 in 1967 med organizatorji začetkov Borštnikovega srečanja, kjer je sodeloval z ustanoviteljem festivala Franom Žižkom. Bil je tudi organizator televizijskih snemanj v Mariboru, zlasti v Kazinski dvorani, voditelj javnih Veselih večerov, modnih revij in številnih javnih prireditev ter proslav. Na radiu je med leti 1957 in 1997 snemal Vedri del mariborskega feljtona.
S svojim delom, ustvarjalnostjo in predanostjo je pomembno zaznamoval zgodovino mariborske Drame in slovensko gledališko umetnost.
Leta 1974 je prejel Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Kadivca (Partljič: Ščuke pa ni, Drama SNG Maribor), leta 1999 Mestni pečat Maribora ob petdesetletnici dela. Leta 2000 je postal Ambasador SNG Maribor, priznanje mu je podelil Svet SNG Maribor.
Janez Klasinc – Osebna bibliografija v sistemu COBISS
Janez Klasinc v Prispeveku na RTV (nazadnje dostopano 11. 9. 2025)
Janez Klasinc v Prispeveku v Večeru (nazadnje dostopano 11. 9. 2025)
Janez Klasinc v Sigledal (nazadnje dostopano 11. 9. 2025)
Nekrolog Janezu Klasincu v Večeru (nazadnje dostopano 11. 9. 2025)
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 469
Partljič, T. Janez Klasinc ali zavesa je padla. Večer. 2024, letn. LXXX, št. 141, str. 12. Dostopno tudi na: https://vecer.com/kultura/nekrolog-janez-klasinc-ali-zavesa-je-padla-10359406
UrškaB (redakcija). Janez Klasinc. (citirano: 11.09.2025). Dostopnost: https://sigledal.org/w/index.php?title=Janez_Klasinc&oldid=61554
