ČOP (ROJ. KESSLER), Mici

Bila je najstarejša hči sodnika Alojza Kesslerja in Marije Kessler, roj. Trenz. Otroštvo je preživljala v Novem mestu. Po selitvi družine v Ljubljano leta 1906 je najprej obiskovala višjo dekliško šolo na liceju, nato pa na isti šoli opravila pedagoški tečaj. Maturo je leta 1910 opravila na državnem učiteljišču v Ljubljani.

Po maturi je nastopila službo začasne učiteljice v Borovnici, nato v Bohinjski Bistrici in nazadnje na Jesenicah. Tam je poučevala do leta 1919, ko se je poročila z alpinistom in Cankarjevim prijateljem Miho Čopom, ki je bil, kakor tudi sama, preporodovec. V glavnem sta živela na Jesenicah, po moževi smrti leta 1938 pa se je preselila v Ljubljano. Med vojno, v kateri je izgubila edinega sina, je bila zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto večkrat zaprta.

Ivan Cankar se je z Mici seznanil, ko je bila ta še dijakinja na liceju. V njihov dom ga je na prigovarjanje hčera, ki so si želele spoznati takrat že uveljavljenega pisatelja, povabila mati Marija Kessler. H Kesslerjevim, kamor je uvedel še druge prijatelje in znance, je nato redno zahajal. Cankar je Mici zaprosil za roko, vendar ga je ona očitno cenila zgolj kot pisatelja. Njegova ljubezen do Mici je spodbudila nekaj literarnih del, med njimi zlasti povest Novo življenje (1908). Z mislijo nanjo je izdal tudi zbirko novel Za križem (1908) in napisal farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1908).