Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

KELEMINA, Jakob

KELEMINA Jakob
Foto: Ilustrirani Slovenec, št. 50 (8. 12. 1928)

Foto galéria

Született:
19. July 1882, Vinski vrh
Elhunyt:
15. May 1957, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Életrajz

Jakob Kelemina se je kot najmlajši sin revnega viničarja rodil na Vinskem Vrhu nad dolino Miklavža pri Ormožu. Ljudsko šolo je obiskoval pri Miklavžu, gimnazijo v Mariboru pa le kratek čas. Že v srednji šoli se je moral sam preživljati, saj ga je njegov stric po tem, ko je izvedel, da ne namerava postati duhovnik, nehal podpirati. Odpravil se je v Pulj v upanju, da se bo z inštrukcijami tam lažje preživljal. V Pulju je končal višje razrede gimnazije in leta 1904 z odliko maturiral. Študiral je germanistiko na univerzi v Gradcu in na Dunaju ter doktoriral leta 1909 v Gradcu. Nato se je na dunajski univerzi usposabljal za pedagoga. Med letoma 1911 in 1919  je poučeval na gimnaziji v Novem mestu,  med letoma 1919 in 1920 pa na I. gimnaziji v Ljubljani. Leta 1920 je bil imenovan za docenta na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1928 pa vse do smrti je bil redni profesor za germansko filologijo in predstojnik oddelka. Jakob Kelemina velja za utemeljitelja ljubljanske germanistike, ki si je pod njegovim vodstvom v takratni Jugoslaviji pridobila vodilno mesto. Z veliko prizadevnostjo je zbral in uredil dragoceno knjižnico germanskega seminarja, ki pa je med vojno skoraj v celoti pogorela. S to nesrečo je bilo za kar nekaj časa znanstveno raziskovalno delo na področju germanistike v Sloveniji zelo omejeno. Po letu 1945 je vpeljal študij anglistike in bil tako rekoč edini predavatelj na oddelku, pri katerem je število slušateljev iz leta v leto naraščalo.

Leta 1927 je izdal prvo teoretično zasnovano Literarno vedo, ki velja za tehten začetek slovenskih strokovno-znanstvenih objav na področju literarne teorije. V petdesetih letih 20. stoletje je bil zunanji sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje v Ljubljani, kar govori o tehtnosti njegovega etnološkega dela. Preučeval je slovensko ljudsko slovstvo, starejše slovensko-nemške stike, slovenske pravne starine in etimološka vprašanja.

Művek

Izbor:
Untersuchungen zur Tristansage, 1910
Geschichte der Tristansage nach den Dichtungen des Mittelalters, 1923
Literarna veda, 1927
Bajke in pripovedi slovenskega ljudstva, 1930
Osnove novoangleške slovnice, 1946
Krajevna imena iz spodnjepanonske marke, 1927
Pravne starine slovenske v filološki luči, 1933
Hajdina: toponomastični prikaz, 1933
Goti na Balkanu, 1932

Kitüntetések

Leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Forrás és szakirodalom

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 456.
M. Stanonik: Folkloristični portreti iz 20. stoletja: do konstituiranja slovenske slovstvene folkloristike, Ljubljana, 2013, str. 209–251.
Dr. Jakob Kelemina: 1882–1957: ob petdesetletnici smrti, Ormož, 2008.
I. Grafenauer: Jakob Kelemina, Slovenski etnograf, letn. 10 (1957), str. 199–200.
M. Jurak: Ustanovitelj germanistike na ljubljanski univerzi, Delo, št. 110 (14. 5. 2008), str. 20.
A. Janko: Germanist Jakob Kelemina, Slavistična revija, št. 2/3 (1994), str. 407–415.
J. Stanonik: Enciklopedija Slovenije: zv. 5, Ljubljana, 1991, str. 40–41.

A bejegyzés szerzője: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Az első bevitel dátuma: 21. 8. 2015 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2020
Iva Habjanič. KELEMINA, Jakob. (1882-1957). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 10. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/kelemina-jakob/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 9. 7. 2013

SELJAK, Tomaž ml.

22. November 1878–4. February 1964
Tomaž Seljak ml. je bil sin Tomaža Seljaka st., prav tako podobarja. Slikarske obrti se je Seljak ml. učil pri bratu Francu. Delavnico je imel na K...
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

ZUPAN, Jože

5. April 1938–13. August 2025
Profesor slovenščine in srbohrvaščine, knjižničar, dolgoletni ravnatelj šole v Šentrupertu in vsestranski kulturni delavec.
A bevitel dátuma: 5. 11. 2024

BUTARA, Franc

6. January 1920–19. November 1967
Poklicno pot je začel kot miličnik, nadaljeval v gospodarstvu, v prostem času pa je bil dejaven tudi na športnem in kulturnem področju.