Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

KAURIČ, Darko

KAURIČ Dare
Foto: Osebni album Dareta Kauriča. Avtor fotografije: Robert Zabukovec

Foto galéria

Született:
20. September 1962, Ljubljana, SFR Jugoslavija
Névváltozat:
Dare
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:

Vidni avtor slovenske zabavne glasbe, mojster različnih glasbenih stilov in uspešen slovenski glasbenik Dare Kaurič živi in dela v Idriji.

Dare (uradno Darko) ima starejšega polbrata Branka Poltrinija in sestro Katjo (mamo vokalista skupine Big Foot Mama Gregorja Skočirja). Oče Pajo (Pavle), po rodu iz hrvaške Gline, je bil oficir Jugoslovanske ljudske armade, upokojil se je kot major in honorarno, kot priljubljen učitelj na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji, poučeval »predvojaško vzgojo« (obrambo in zaščito). Mama Anica Šlabnik, farmacevtska laborantka, je bila zaposlena v idrijski lekarni.

Po osnovni šoli je Dare šolanje nadaljeval na poklicni kovinarski šoli v Idriji. Hodil je tudi v glasbeno šolo, kjer se je učil igranja kitare, a je vztrajal le nekaj mesecev, saj tistega, kar je iskal, v njej ni našel.
Po končani kovinarski šoli se je za osemnajst let zaposlil v tovarni Kolektor v Idriji. Od tam je za eno leto odšel k založbi Menart, leta 2004 pa ustanovil Darwinn Studio in postal samostojni podjetnik.

V Daretovem življenju je bila glasba tista, ki ga je spremljala in oblikovala že zelo zgodaj. V prvi glasbeni zasedbi Tank je igral pri štirinajstih letih, z drugo Amen, je pozneje preigraval klasike rokenrola. Leta 1980 je s prijatelji Bojanom Lapanjo, Iztokom Turkom in Dušanom Moravcem sestavil legendarne KuZle, ki so se vpisale v zgodovino slovenske glasbe kot ena izmed osrednjih skupin druge generacije slovenskega punka in novega vala zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Skupina je bila, preden je zaradi vojaške obveznosti članov razpadla, na sceni le dve leti. Njen prvi samostojni album z naslovom Še pomnite KuZle, tovariši? je izšel šele trideset let kasneje – leta 2010. Avtor vseh skladb je Dare Kaurič. Na njem se je ohranil avtentičen duh časa, v katerem so skladbe nastale. Širši javnosti je najbolj poznana Kauričeva pesem Vahid, Vahid, sploh prva slovenska skladba, ki je obravnavala problematiko priseljencev iz drugih jugoslovanskih republik.

Po KuZlah in odsluženi vojaški obveznosti leta 1984 je Dare v iskanju novih glasbenih izzivov sestavil zasedbo Radio Panoi in z njo leta 1984 nastopil na Novem Roku. Tej izkušnji, ki je bila sicer kratkega daha, je sledilo obdobje programiranja glasbe s pomočjo nove tehnologije in v kombinaciji z živimi instrumenti. Tri skladbe, ki jih je posnel v duetu Bojler z Bojanom Lapanjo, so ga leta 1987 vodile na festival Subotica. Sledil je čas, ko ni igral v nobenem glasbenem sestavu, je pa veliko ustvarjal skladbe, bil član literarnega odseka Idrija in pisal poezijo, ki je bila med drugim objavljena v Mladih potih, v revijah Idrijski razgledi, Mladina in Mentor (1980 -1989).

Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je kot baskitarist pridružil idrijski skupini Continental. Njen član je bil tudi Reno Čibej, s katerim sta v preteklih letih že sodelovala. Z Daretovim prihodom je skupina začela ustvarjati avtorsko glasbo, predvsem pop, reggae, latino, in se leta 1994 preimenovala v Kingstone, ki danes veljajo za koncertno eno najbolj aktivnih in uspešnih glasbenih skupin v Sloveniji. Dare v njej igra bas, poje, ter je avtor večine glasbe in besedil.

Plošče skupine Kingston imajo zlate in platinaste naklade, njihove skladbe v prepoznavnem »kingston stilu« so pogosto izbrane za popevke tedna po izboru poslušalcev na nacionalnem radiu, redno zasedajo tudi najvišja mesta številnih drugih lestvic in so med najbolj predvajanimi slovenskimi skladbami nasploh. Na festivalu Melodije morja in sonca so prvič zmagali leta 1996 s skladbo Ko bo padal dež, drugič leta 1998 s Cela ulica nori, ter leta 2002 s skladbo Hotel modro nebo. So dobitniki treh zlatih petelinov, glasbenih nagrad za najboljšo skupino, album in pesem leta 1999, za glasbene dosežke v pop glasbi. Dare občasno piše skladbe še za nekatere druge izvajalce: za skupino Zablujena generacija je ustvaril njihove največje uspešnice.

Leta 2011 je izdal prvo samostojno ploščo z naslovom Partigiano Di Amor, leta 2014 pa skupaj s FaušDur bandom nastopil na Melodijah morja in sonca in dosegel četrto mesto. Na istem festivalu je samostojno z lastnimi skladbami nastopil leta 2011, 2016 in leta 2019, ko je sodeloval tudi na Slovenski popevki.
Z družino je med letoma 1985 in 2008 živel v Spodnji Idriji, sedaj pa z ženo Tatjano ponovno živita v Idriji. Imata dve hčeri, Anjo in Barbaro.

Dela (knjižna):
Z besedami in prsti (pesniška zbirka), 2018

Skladbe:
Kam je vsa ljubezen šla, 2019Povozil me je čas, 2019Kdo so oni, 2019 (soavtor; Kevin Koradin)
Naj ostane hrepenenje, 2017Na ta lep sončen dan, 2016
Čisto na dnu, 2014Zunaj se sonce smeje, 2011

Samostojni albumi:
Mr. Darwin Chill – Night Flight (to Buenos Aires), 2019Partigiano Di Amor, 2012

Albumi:
KuZle – Archived, 2015KuZle – Še pomnite tovariši, 2011
Kingston – V živo!, 2010 (koncert Križanke)
Kingston – Tropikana Klub, 2008
Zablujena generacija – Pop idoli, 2006
Atomk hrmonik – Vriskaaaaaj!, 2004Zablujena generacija Pozitiv vabrejšan, 2004
Atomik harmonik – Brizgaaaaj!, 2004
Kingston – Republika Banana, 2003
Kingston – Ko imaš vsega poln kufr, 2002
Kingston – Pazi na korake, 2000Kingston – Cela ulica nori, 1998
Kingston – Daj povej! Daj povej!, 1996Kingston – Poglej stvari z druge strani, 1995KuZle – Lepo je (kompilacijski album), 1981

Janež, J. Iztrgano pozabi. Idrijski razgledi: Zrcalo časa, 2005, letnik 50, št. 2, str. 106
Šabec, R. Bili smo ljubezenski anarhisti: Bojan Lapanja – Buni, Dare Kaurič – Dare, Iztok Turk – Itko, in Dušan Moravec – Dule, člani pankrske skupine Kuzle iz Idrije. Reporter, 2010, letnik. 3, št. 21, str. 82–86.
Ustni vir: Dare Kaurič, 2016

A bejegyzés szerzője: Danila Zalatel, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Az első bevitel dátuma: 17. 9. 2019 | Utolsó módosítás: 13. 10. 2020
Danila Zalatel. KAURIČ, Darko. (1962-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 2. 2023) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/kauric-dare/
Hiba bejelentése