KARTIN, Hugon

Rodil se je v trgu Šmarje pri Jelšah, kjer je bil njegov oče priznan trgovec. Starše je izgubil že v zgodnji mladosti. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, je v Celju nadaljeval šolanje na gimnaziji. Nadvse inteligenten mladenič se je že zgodaj predajal rodoljubju. V zadnjem razredu so ga izključili iz vseh gimnazij v deželi, ker je na god cesarice Elizabete kljub nasprotovanju nemškega učitelja glasbe v cerkvi skupaj s sošolcem pel cesarsko pesem v slovenskem jeziku. Gimnazijo je kasneje zaključil v mestecu Arnau (danes Hostinné) na Češkem. Po enem letu služenja vojaškega roka v Gradcu se je vpisal na tamkajšnjo pravno fakulteto. Akademsko društvo Triglav v Gradcu, ki se mu je priključil kot študent, si je v času njegovega sodelovanja pridobilo največji ugled. Bil je pobudnik za izdajo Križevačkih statutov, ki jih je leta 1890 izdal znameniti šmarski zdravnik dr. Jožef Rakež. Počitnice je preživljal v Šmarju in se vedno zanimal za politično dogajanje v kraju. Predvsem na volitvah je zastavil ves svoj vpliv in odgovornost v korist slovenstva, s čimer si je pridobil največ zaslug, da je takrat ponemčeni trg Šmarje lahko pokazal svoj pravi slovenski obraz. Dr. Jožef Rakež ga opisuje kot odločnega, poštenega in neustrašnega narodnjaka, ki je bil kakor nalašč ustvarjen za političnega voditelja svojega okraja.

Leta 1893 je doktoriral iz prava in se zaposlil v odvetniški pisarni dr. Franca Jurtele v Šmarju. Ta znani rodoljub je Kartina tako vzljubil, da ga je hotel za svojega naslednika v Šmarju. Svetoval mu je, naj opravi pripravništvo pri odvetniku dr. Valentinu Krisperju v Ljubljani, kjer bi pridobil več izkušenj v stroki. Leta 1894 se je Hugon Kartin preselil v Ljubljano, kjer pa je kmalu zbolel. Že v času študija je bolehal za kroničnim vnetjem grla in navidezno ozdravel, vendar se je bolezen ponovila. Zdravniki so mu svetovali oddih v južni Dalmaciji, da bi se mu telo okrepilo ob svežem morskem zraku, vendar je bolezen kljub temu napredovala iz grla v pljuča, zato je moral v dubrovniško bolnišnico. Po nekaj dnevih v bolnišnici se je odločil odpotovati v Šmarje, kjer je kmalu umrl.

Hugon Kartin je bil zaradi svoje prijetne narave pri krajanih nadvse priljubljen. Svojo hišo, v kateri so bili prostori hranilnice in posojilnice ter šmarske čitalnice, je zapustil hranilnici in posojilnici.