Po končanem študiju v Mariboru in Zagrebu je sprva učiteljeval na Štajerskem in v Zasavju. Po drugi svetovni vojni, kjer jo je kot izgnanec preživel v Šidu (Srbiji) ga je pot pripeljala v Ilirsko Bistrico, kjer je do upokojitve poučeval na tedanji nižji gimnaziji. Bil je velik ljubitelj narave, predvsem Snežnika, gore, kateri je posvetil vse svoje življenje. Leta 1958 je bil izvoljen za predsednika Planinskega društva Snežnik v Ilirski Bistrici. Na njegovo pobudo so tedanji planinski odborniki zgradili snežniško cesto do višine 1570 m, leta 1961 so zgradili in odprli Zavetišče na vrhu Snežnika, ter leta 1964 še Planinski dom na Sviščakih. Na novo so označili številne planinske poti. Njegovo delovanje je segalo tudi na zgodovinsko področje. Raziskoval je preteklost Snežnika in snežniških gozdov, ter prevajal tuje zapise o Snežniku. Ohranil je mnogo legend, pričevanj in pripovedi iz ljudskega izročila o Snežniku. Kot likovnik je izdeloval razglednice ter ostale planinske spominke. O Snežniku je napisal celo nekaj pesmi.
Za svoje delo je prejel mnoga visoka priznanja, katera mu je namenila država, slovenska planinska organizacija ter Turistična zveza Slovenije. Od domačega planinskega društva in Zgodovinskega društva je prejel častne nazive. Ob 100-letnici njegovega rojstva je Planinsko društvo Ilirska Bistrica po njem poimenovalo kočo na Snežniku. Filatelistična sekcija Primorskega numizmatičnega društva je v sodelovanju z PD Snežnik in Pošto Slovenije pripravila priložnostni spominski poštni žig in dotisk poštne dopisnice, ki ju je oblikovala domačinka Jeronima Kastelic.
1. Čeligoj, V. 100 letnica rojstva Draga Karolina. Snežnik, 2001, leto 10, št. 134, str. 21.
2. Šajn, T. V planinah je za njim ostalo veliko. Primorske novice, 2001, leto 54, št. 88, str. 7.