Josipina Kalc se je rodila na Opčinah pri Trstu, kot šesti otrok Antona Kalca in Ane Možina. Oče je bil stražar mestne varnosti, po 1. vojni je postal trgovec z gorivom na drobno. Mati je bila gospodinja. Josipina Kalc je sprva obiskovala ljudsko šolo na Opčinah, 7. in 8. razred pa je zaključila na zasebni šoli Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu. Leta 1924 je pričela z učenjem violine pod mentorstvom prof. Mirka Logarja in po štirih letih nadaljevala študij na konservatoriju G. Verdi pod vodstvom prof. Avgusta Jankoviča. Diplomski izpit je opravila 10. julija 1936. Po mamini smrti in smrti mentorja Avgusta Jankoviča se je Josipina preselila v Maribor k družini maminega bratranca Ivana Kralja. Tam so ji organizirali zelo uspešen celovečerni koncert v društvu Jadran. V sezoni 1936/37 je imela avdicijo za vstop v orkester ljubljanske opere pri dirigentih Niku Štritofu in Danilu Švari. Maja so jo poklicali v Ljubljano, toda obljubljeno mesto v orkestru se ni pravočasno sprostilo. Vrnila se je v Maribor, kjer ji je sestrična in dramska igralka Elvira Kralj zgladila pot v operni orkester, istočasno je tudi poučevala na glasbeni šoli železničarjev. Sodelovala je pri Filharmoničnem društvu, ki so ga sestavljali ljubitelji glasbe različnih poklicev. Leta 1941 so jo poklicali na Glasbeno matico, kjer je poučevala violino.
Z drugo svetovno vojno je družina Kralj in Josipina Kalc z njimi, zapustila Maribor. Josipina je odšla k sestri Luciji por. Hrovatin v Casarso v Furlaniji. Sestrina družina je imela stike z družino Pier Paola Pasolinija. Ponudil ji je, da bi zbrala in vodila moški zbor. To je Pasolini opisal v reviji Strolegut pod naslovom Memoria di un spetaculut. V letih 1942 in 1943 je sodelovala pri Stagione lirica v Vidmu in v Trstu. Maja 1945 se je Kalčeva vrnila v Trst. Pavle Jankovič, sin njenega profesorja Avgusta, je zbiral glasbenike za zagrebško gledališče oz. za Tržaško filharmonijo. Leto kasneje je glasbeni sestav koncertiral v vseh važnejših jugoslovanskih mestih pod vodstvom Jakova Cipcija in je 31. decembra 1946 prenehal z delovanjem. Posebna komisija je glasbenike dodelila raznim jugoslovanskim orkestrom. Kalčeva je prišla na Reko, kjer je do upokojitve igrala violino v reški operi in nadaljevala kot neredni član vse do leta 1984.
Odsek za zgodovino in etnografijo pri NŠK, Biografski arhiv
Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982, str. 11
Sukljan, N. Tržaško vprašanje in Tržaška filharmonija = The Trieste question and the Trieste Philharmonic. Muzikološki zbornik, 2018, Letn. 54, št. 2, str. 223-280.