Justina TROBINA

Bila je hči očeta Martina, finančnega inšpektorja, ter matere Helene, gospodinje. Oče je izhajal iz izrazito muzikalne družine iz Prelog pri Šoštanju; bil je dober pevec in igralec na citre. Poleg Justine je bil v družini še brat Stanko, duhovnik, glasbeni zgodovinar in profesor glasbe ter mlajša sestra Erna, učiteljica in glasbena ter likovna umetnica. Zaradi očetove službe se je družina veliko selila, zato je Justina Trobina obiskovala šole v različnih mestih: osnovono šolo je pričela v Krminu, dokončala v Mariboru; leta 1923 je v Celju dokončala meščansko šolo, leta 1926 pa maturirala na učiteljišču v Mariboru. Medtem, ko je poučevala na dekliški osnovni šoli v Celju, je na Glasbeni Matici v Mariboru študirala klavir, violino in solo petje. Leta 1936 je diplomirala iz solo petja pri Angeli Trošt in Juliju Betettu na Konservatoriju v Ljubljani. Od leta 1936-1941 je bila profesorica glasbe in solo petja na učiteljišču v Mariboru, nakar se je vrnila v Šoštanj in delala njaprej kot učiteljica klavirja, nato pa kot glasbenica in glasbena pedagoginja na novi Glasbeni šoli v Šoštanju. Tu je bila zaposlena vse od njene ustanovitve leta 1956 pa do svoje smrti. Nekaj let ji je tudi ravnateljevala. Zaradi velike pevske nadarjenosti, absolutnega posluha in čistega soprana, se je hitro uveljavila kot odlična solopevka. Z ljudskimi pesmimi, opernimi arjami, religioznimi samospevi in avtorskimi solističnimi skladbami je koncertirala po mnogih slovenskih cerkvah in dvoranah. Ves čas svojega življenja je vodila tako moške kot ženske, mladinske in mešane pevske zbore, s katerimi je gostovala povsod po Sloveniji in z njimi prejela tudi številne nagrade.
Napisala je štiri strokovne monografije in več strokovnih glasbenih člankov.
Poleg glasbene je gojila še likovno umetnost in umetnostno pisanje.
Za življenjsko delo glasbenega poustvarjanja je leta 1964 prejela Kajuhovo nagrado, ob sedemdesetem rojstnem dnevu (1976) pa priznanje z diplomo Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje.