Jožef STRAUB

Jožef Straub se je rodil v kiparski družini iz Wiesensteiga na Württemberškem, ki se je v zgodovino Srednje Evrope zapisala kot vodilna umetniška družina 18. stoletja.

O njegovem življenju ni veliko znanega. Sklepamo lahko, da ga je v kiparstvo usmerila očetova delavnica in da se je pozneje izpopolnjeval pri starejšemu bratu Filipu Jakobu v Gradcu, o čemer pričajo slogovne sorodnosti obeh kiparskih mojstrov.
Na slovenskih tleh ga prvič srečamo leta 1736 v Ljubljani, kjer se je zaposlil kot pomočnik v delavnici kiparja Henrika Mihaela Löhra. Nase je opozoril, ko se je sprl s svojim cehom, saj je na lastno pest sklepal pogodbe za različna kiparska naročila v Ljubljani in drugod. Straubovo svojeglavo dogovarjanje za delovne pogodbe je najverjetneje botrovalo njegovemu prihodu v Maribor, kjer ga prvič zasledimo ob postavitvi kužnega znamenja leta 1743. Kdaj pa se je v mestu dokončno naselil nam ni znano. Iz arhivskih zapisov lahko izvemo, da se je 27. junija 1746 poročil z Marijo Jožefo Cowalter, hčerko trgovca v Mariboru in da se mu je v zakonu rodilo sedem otrok, od katerih pa so kar štirje umrli le leto po njegovi smrti.
V svojem kratkem življenju je ustvaril številne oltarje in prižnice za cerkve na Štajerskem, Hrvaškem in Madžarskem, manjše plastike za cerkvene notranjščine in fasade, s kamnito plastiko pa je okrasil tudi nekaj stopnišč in javnih znamenj. Medtem ko plastike velikega oltarja cerkve v Štanjelu na Krasu uvrščamo še v njegovo ljubljansko obdobje, velja kužno znamenje v Mariboru za njegovo prvo delo na Štajerskem, pri katerem pa je sodeloval z Jožefom Hofferjem in Filipom Jakobom Straubom. Ustvarili so enega izmed najboljših baročnih javnih spomenikov na Slovenskem.
V njegovi kiparski zapuščini, s katero se je proslavil kot ena izmed osrednjih osebnosti baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem, velja še posebej izpostaviti veliki oltar in rezbarsko opremo med drugo svetovno vojno porušene minoritske cerkve na Ptuju in veliki oltar v cerkvi sv. Jožefa na Studencih v Mariboru, katerega svetniške dvojice so danes na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Umetnostnozgodovinska stroka mu je pripisala nekatere izmed kipov, ki krasijo grajsko stopnišče mariborskega gradu in tudi kipe na stopnišču pred cerkvijo na Ptujski Gori, kjer pa zadnje raziskave kažejo, da je morda samo sodeloval pri njih, sicer pa so delo Filipa Jakoba Strauba.

Umrl je leta 1756. 25. marca so ga pokopali na nekdanjem pokopališču ob mariborski stolnici, ki je bilo kasneje opuščeno. Po Straubovi prezgodnji smrti je njegovo kiparsko delavnico prevzel njegov pomočnik in učenec Jožef Holzinger ter jo uspešno vodil naslednja štiri desetletja.