Jožef BAGÁRY

Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je končal v Kőszegu, višjo gimnazijo (sedmi in osmi razred) ter bogoslovje pa v Szombathelyju. Leta 1866 je prejel mašniško posvečenje in nastopil kaplansko službo pri Sv. Juriju v Rogaševcih. Nato je kaplanoval še v Črenšovcih (1867-1869), na Tišini (1869-1870) in v Murski Soboti (1870-1874). Septembra 1874 je postal župnijski upravitelj v Martjancih, maja 1875 pa tamkajšnji župnik. V tej službi je ostal do leta 1912, ko se je upokojil in se preselil v Mursko Soboto. Od leta 1903 do upokojitve je bil hkrati še namestnik tišinskega dekana dr. Franca Ivanocyja.
Bagáry je bil tudi slovstveno dejaven. Prirejal je katekizem Mikloša Küzmiča (Kratka šumma velikoga katekizmuša spitávanyem, i odgovárjanyem za katoličánske šóle, 1873, 1883, 1892), prevedel berilo za prvi in drugi razred ter s prevodi nekaterih madžarskih pesmi v prekmurščino sodeloval pri nastajanju Pusztaijeve pesmarice Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi sz potrejbnimi molítvami i vnógími vogrszkimi peszmami (1893). Nanj je imel velik kulturni vpliv predvsem cankovski župnik Jožef Borovnjak (1826-1909), redno pa je imel stike tudi s štajerskim slavistom in publicistom Antonom Trstenjakom, kateremu je priskrbel več prekmurskih jezikovnih dragocenosti in ga obveščal o razmerah v Prekmurju.