Jože SLOBODNIK

Rodil se je v verni kmečki družini kot četrti od osmih otrok. Med vojno se je oče priključil partizanom, a so ga kmalu ujeli Nemci in ga odpeljali v taborišče blizu Münchna. Po koncu vojne se je vrnil in doma našel pogorišče, saj so Italijani vas požgali.

Jože Slobodnik je osnovno šolo obiskoval v bližnji Radovici, nato pa nižjo gimnazijo v Metliki. Po mali maturi je odšel v Ljubljano, kjer je končal triletno Industrijsko kovinarsko šolo. Zaposlil se je na Upravi za ceste v Ljubljani, a je po slabem letu dela leta 1960 pobegnil čez mejo. Pot ga je iz Avstrije preko Švedske in Nemčije vodila v Kanado, kjer je imel starega očeta, ki je emigriral že pred prvo svetovno vojno.

V Kanadi je za krajši čas dobil delo v kovinarski delavnici, nato pa se je zaposlil v podjetju Husky Injection Molding Systems. Učil se je angleški jezik, obiskoval tečaj tehničnega risanja in po dobrih treh letih dela kupil svojo stružnico in ustanovil lastno podjetje. Sčasoma je podjetje Top Grade Molds Ltd. (TGM) s sedežem v Mississaugi v bližini Toronta preraslo v uspešno moderno podjetje z računalniško vodenimi stroji. V podjetju, kjer so izdelovali orodja za brizganje plastičnih predmetov, so bili ves čas naravnani v lastne inovacije in so svoje izdelke izvažali po celem svetu. Ker so njegovi trije otroci izbrali drugačne poklice, je leta 2015 večji delež podjetja prodal.

Leta 1965 se je poročil z Darjo Marolt, po rodu iz Ribnice. Ves čas se je vključeval v življenje slovenske, zlasti cerkvene skupnosti. Bil je dolgoletni član glavnega odbora slovenskega doma starejših Lipa, katerega gradnjo je finančno podprl. Bil je tudi član slovenskega društva Planica. Leta 1998 je postal častni član lovskega in ribiškega kluba v Allistonu in leta 1999 slovenskega društva Sava v Kitchenerju.

Aktivno se je zavzel za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije in se po osamosvojitvi srečal z mnogimi slovenskimi politiki. Bil je med ustanovitelji organizacij kanadskih Slovencev in pobudnik humanitarnih akcij za pomoč Sloveniji. Gmotno je podprl različne akcije Slovencev v rodni domovini, med drugim je prispeval za nakup gasilske opreme Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. Bil je pobudnik ustanovitve in prvi predsednik Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice. Leta 1998 je postal častni konzul Republike Slovenije, leta 2001 pa je bil povišan v generalnega častnega konzula. Za svoje delovanje je prejel številne nagrade, priznanja in pohvale.