Jože LEMUT

Imenovali so ga tudi Brnki z Gozda, saj se je domačiji, kjer se je rodil, reklo pri Brnkovih. Bil je prvorojenec očeta Josipa, gozdnega delavca, in matere Marije Kovšca. Kmalu po Jožetovem rojstvu se je družina preselila v Dolgo Poljano nad Ajdovščino, tu sta se rodila še brat Polde in sestra Dragica. Oče se je zaposlil v ajdovski predilnici, ki pa so jo v tridesetih letih zaprli in družina se je morala znova preseliti. Oče je emigriral v Jugoslavijo – v Mariboru je dobil delo v tekstilni tovarni. Dvanajstletni Jože je medtem šel za pastirja v Vrabče na Vipavskem. Leto kasneje je za očetom odšla cela družina.
V Mariboru se je tudi Jože zaposlil kot tekstilni delavec, postal član sindikata in se začel družbenopolitično udejstvovati. Leta 1935 je postal član SKOJ-a in kmalu zatem sekretar za okoliš Maribor Pobrežje. Bil je tudi član KPJ. Aprila 1941 se je priključil enoti mladih prostovoljcev in se udeležil bojev ob napadu Nemcev na Jugoslavijo. V boju pri Podčehovi so zažgali nemški tank, potem so se umaknili najprej v Ljubljano, kasneje v Zagreb. Tu so jih po razpadu Jugoslavije zajeli in aretirali ustaši – v njihovih zaporih so preživeli nekaj tednov. Po izpustitvi se je Jože vrnil v Ljubljano, kjer je bila že nastanjena njegova družina. Vsi so se vključili v narodnoosvobodilno gibanje in v OF. Leta 1941 ga je CK KPS napotil na Primorsko, da bi tu spodbujal narodnoosvobodilno gibanje. V rodne kraje se je nekaj časa vozil kar z avtobusom ali vlakom s ponarejeno osebno izkaznico z imenom Aleksander Strauss. Iz tega imena je nastal tudi vzdevek »Saša«. Ko je vožnja z javnim prometom zaradi rednih kontrol postala prenevarna, je pot med Ljubljano in Vipavsko opravljal kar peš, v zimskih časih pa s smučmi.
Saša se je na Primorskem redno sestajal z drugimi aktivisti in poročal o delu in razmerah Glavnemu poveljstvu partizanskih čet v Ljubljani. Med drugim je poveljstvu poročal tudi o bitki na Nanosu, kjer so se zbrali partizani, da bi ustanovili bataljon, a jih je prestregel italijanski okupator. Pri izdelavi obvestil so si pomagali s ciklostilnim aparatom, ki so ga prvič pritihotapili na Primorsko decembra 1941. Aprila 1942 so na Sveti gori organizirali zborovanje članov OF, julija pa so z glavnega poveljstva dobili ukaz za ustanovitev partizanskega bataljona. Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča je bil ustanovljen 15. avgusta 1942 na Vodicah nad Ozeljanom in njegov komandant je postal Jože Lemut – Saša.
Dva dni zatem je na posestvu nad Kromberkom pokrajinsko vodstvo OF sestavljalo poročilo o ustanovitvi bataljona. Saša se je po končanem sestanku po temi vračal proti Solkanu. Z njim je bil Tomo Brejc. Na koruzni njivi sta naletela na poljskega čuvaja, ga prestrašila, ta pa je s puško streljal in smrtno zadel Sašo. Na tem kraju je bil pet let kasneje odkrit spomenik, ki priča o tem dogodku. Spomenik Saši pa je postavljen tudi v Novi Gorici na Kidričevi ulici.