Jože GLONAR

Rodil se je 7. septembra 1917 v Gradcu v Avstriji, umrl je 9. septembra 2007 in je pokopan na ljubljanskih Žalah. Njegov oče je bil znan slovenski slavist, jezikoslovec, prevajalec in knjižničar Joža Glonar (1885-1946). Družina je živela v Ljubljani, kjer je Jože, od malega nadarjen za šport, preživljal mladost na bližnjem stadionu. Najprej se je preizkusil v nogometu, leta 1937 pa je pričel vaditi atletiko, in sicer tek pri avstrijskem trenerju Ottu Kleinu.

Pri 23-ih letih se je uvrstil v državno jugoslovansko reprezentanco, ki je nastopila na prvem balkanskem tekmovanju v krosu leta 1940 v Turčiji, kjer je ekipno osvojil zlato medaljo. Bil je nadarjen, obetaven tekač na dolge proge, ki mu je druga svetovna vojna onemogočila tekmovalno kariero.

Leta 1945 je prišel v Novo mesto, kjer je dobil službo učitelja telovadbe na gimnaziji ter se posvetil vzgoji atletsko nadarjene mladine na Dolenjskem. Poklicno pot je nadaljeval kot šolski inšpektor, nadzornik na okraju in medobčinskem zavodu za pedagoško službo, zadnjih enajst let pred upokojitvijo pa je bil predstojnik novomeške enote zavoda za šolstvo.

Velja za prvega pravega atletskega trenerja v Novem mestu. Da bi imeli mladi kje vaditi, je z njihovo pomočjo zgradil najprej stadion v Kandiji, nato pa še stadion na nekdanjem sejmišču na Loki. Vodil je tudi atletske seminarje (npr. prvi atletski seminar v Sloveniji – Bled 1958).

Za svoje zasluge v športu je leta 1974 prejel Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko priznanje za dosežke in delo v športu, leta 1997 pa priznanje za življenjsko delo Atletske zveze Slovenije.