JESENKO, Milena

Rojena je bila v številčni družini, ki se je zaradi očetove službe pogosto selila. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskovala v Šentjerneju, učiteljišče v Novem mestu, študij pa na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Leta 1961 se je najprej zaposlila na OŠ Šentjernej, od leta 1967 do upokojitve leta 2000 pa je bila zvesta OŠ Brežice. V Brežicah sta si z možem Antonom Jesenkom ustvarila dom in se vključila v živahno brežiško družbeno dogajanje. 

Učiteljskemu in kasneje ravnateljskemu delu se je predajala z vsem srcem. Kot hospitacijska učiteljica je v pouk slovenskega jezika, zlasti književnosti, vnašala nove didaktične  pristope in jih prenašala v pedagoško prakso šol na območju novomeške enote Zavoda za šolstvo. V času njenega 20-letnega vodenja OŠ Brežice (1980–2000) je bila prav ta šola v marsičem gonilo pozitivnih sprememb v osnovnem šolstvu. Opravljena je bila prva velika obnova šole, učenci s posebnimi potrebami pa so se preselili v nov prizidek. Leta 1986 je bilo šoli za izjemne dosežke podeljeno Žagarjevo priznanje, tisti čas najvišje republiško priznanje na področju vzgoje in izobraževanja.  

Večkrat je bila izvoljena za občinsko svetnico, kot nepoklicna podžupanja pa je bila zadolžena za področje družbenih dejavnosti. V času službovanja, še bolj pa po upokojitvi, je njeno delo poudarjeno vezano na kulturo. Napisala je več kot 60 scenarijev raznolikih vsebin za prireditve, tako na ožjih društvenih ravneh kot tudi širših občinskih, regijskih in državnih ravneh (npr. za Planinsko zvezo Slovenije, Društvo diabetikov Slovenije, Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije), večino je tudi režirala. Odmevni so bili njeni scenariji in režije prireditev ob različnih priložnostih  (npr. obeležje planinskih jubilejev v letu 2005, praznovanje 60. obletnice društva leta 2010 in podelitev najvišjih priznanj PZS v letu 2011).

Sodelovala je v uredniških odborih publikacij, nekatere je pripravila tudi sama. Glasilo Planinskega društva Brežice z naslovom Planinski utrinki, ki ga ureja in lektorira od leta 2003, je ocenjeno kot presežek tovrstnih revij. Od leta 2015, ko je bila skupaj s Knjižnico Brežice pobudnica vključitve v projekt Alpske konvencije »Brati gore«, sodeluje pri zasnovi, scenariju in izvedbi tega že tradicionalnega planinskega dogodka. Je avtorica številnih zapisov, člankov, spremnih besedil, govorov. Mnoge najdemo objavljene v priložnostnih publikacijah. V okviru različnih dogodkov je vodila pogovore z vabljenimi gosti, tako npr. s pesnikom Cirilom Zlobcem, alpinistom Vikijem Grošljem, podpredsednikom PZS Mirom Erženom, urednikom Planinskega vestnika Vladimirjem Habjanom,  županom Ivanom Molanom in drugimi.

Od leta 2003 je predsednica Društva za preprečevanje osteoporoze Posavje. Ob 20. obletnici delovanja je župan društvu za uspešno delo podelil plaketo Občine Brežice, istega leta pa je društvo prejelo tudi priznanje Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, katere podpredsednica je bila v letih 2016 ̶ 2024. Od leta 1968 je aktivna članica Planinskega društva. V OŠ Brežice je nadgradila planinsko dejavnost z uvedbo šole v naravi in planinske šole. Kot strastna popotnica je obiskala 66 držav v Evropi, Afriki, Aziji, Srednji in Južni Ameriki ter o tem pripravila več predavanj. Prehodila je mnoge slovenske in tuje gore, med katerimi si za »naj vzpon«  šteje Kilimandžaro, kjer se uspela povzpeti na višino 5150 metrov.