JEREB, Nikolaj

Mladost je preživel v mestnem predelu, ki ga domačini imenujejo Gasa. Oče Ivan je bil rudar, mati Ivana (roj. Pišlar) gospodinja, ki je umrla, ko sta bila starejša brata Ivi in Ciril že odrasla, njemu pa je bilo šele šest let. Oče se je ponovno poročil in Niko je dobil svojo drugo mamo.
Po končani idrijski osnovni šoli je doma hodil na Gimnazijo Jurija Vege, kjer je leta 1959 maturiral. Vpisal se je na Biotehnično fakulteto v Ljubljani, na I. stopnji je 1962 leta diplomiral iz agronomije. Obvezni vojaški rok v JLA je v letih 1967-1968 odslužil v Ljubljani. Leta 1971 se je poročil, z ženo Sonjo (roj. Gnezda) imata sina Roberta in hčerko Natašo.
Jerebova poklicna pot se je začela leta 1969 pri Zavarovalnici Sava, od koder je odšel na Skupščino občine Idrija na mesto referenta za kmetijstvo in gozdarstvo in tam služboval do leta 1995. Od leta 1996 do upokojitve leta 2008 pa je bil svetovalec za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, veterinarstvo ter nadzemno rudarstvo na Upravni enoti Idrija. Delal je tudi kot sodni cenilec in izvedenec kmetijske stroke pri Okrajnem sodišču v Idriji ter bil sodnik porotnik pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici.

Vedno je bil družbeno aktiven. Kot študent je treniral v Akademskem judo klubu Olimpija v Ljubljani, pel pri Akademskem pevskem zboru primorskih študentov Vinko Vodopivec ter sodeloval s humorističnim listom Pavliha, za katerega je pisal članke in risal karikature. Leta 1957 se je udeležil lokalne mladinske delovne brigade v Idriji, leto kasneje (1958) se je pridružil mladinski delovni brigadi primorskih študentov Milojke Štrukelj pri zvezni MDA, Autoputu bratstva in enotnosti na hrvaškem, in leta 1959 MDB v Srbiji.

Je član Filatelističnega društva Idrija, njegov predsednik je bil od leta 1985 do leta 2008, član Muzejskega društva Idrija ter član Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije. Je soustanovitelj Prve slovenske filatelistične akademije (9. 5. 2004). Kot sodelavec revije PIL (Pionirski list) se je udeležil okrogle mize Vesolje na dlani, s člani Ruske vesoljske agencije, med katerimi je bil tudi kozmonavt Aleksander Sergejevič Ivančenko, v Vipavi leta 1997. Pri raznih projektih, tudi kot pisec spremnega besedila v knjigah, je sodeloval z idrijskim publicistom in raziskovalcem mejnih področij Ivanom Mohoričem.

Je Idrijčan v pravem pomenu besede. Njegova prizadevanja so pripomogla k boljšem poznavanju Idrije in njenih značilnosti doma in v svetu. Bil je pobudnik za izdajo 31 poštnih vrednotnic (izdaja znamk ob petstoletnici mesta in rudnika, serija znamk z motivom idrijske čipke, priložnostna znamka z motivom kristala cinabarita) pri Pošti Slovenije, kjer še vedno skrbi za izdajo poštnih obeležij z idrijskimi motivi. Znamke nosijo sporočilo o Idriji, njenih posebnostih in petstoletni zgodovini. Zaslužen je za izdaje priložnostnih poštnih ovitkov, s katerimi se obeležujejo pomembni dogodki ter osebnosti Idrije in njene okolice. Bil je tudi mentor geološkemu krožku Idrija (zlata medalja na srečanju mladih geologov Slovenije leta 1995). Svoje zbirke mineralov je razstavljal v Ajdovščini (1997) in Škofji Loki (1996, 2000, 2002).
Njegova publicistična dejavnost se ne omejuje zgolj na filatelijo in minerale ampak je tudi duhovit zapisovalec aktualnih lokalnih tem in dogodkov. Nika Jereba se pogosto omenja kot »idrijskega kronista«. Z nekaterimi prispevki v lokalnem tisku (pojasnitev imena jamskega škrata Perkmandlca iz starega idrijskega govora (Idrijske novice, petek,10. maja 2013, str. 8)) nedvomno prispeva k ohranjanju nesnovne dediščine živega srebra in zanimivega dela zgodovine kraja.

Sodeluje z lokalnimi mediji (Idrijske novice, Idrijski razgledi, Komunitator ter z Radijem Odmev). V Idrijskih novicah objavlja zapise s svojih potovanj (Egipt, Maroko, Oman, Jordanija, Šrilanka, Indonezija …).