JEREB, Danilo

Danilo Jereb je odraščal v Idriji, kjer je obiskoval osnovno šolo, in se pri likovnem pedagogu Milanu Trušnovcu navdušil nad slikarstvom. Želja po vpisu na Srednjo oblikovno šolo je ostala neizpolnjena. Šolanje je nadaljeval na Tehnični srednji šoli v Ljubljani (1980–1984) in prejel tudi štipendijo. Po njej se je kot strojni tehnik leta 1985 najprej zaposlil pri štipendistu, idrijskem Gostolu. Delo v industriji je nadaljeval na Rotomatiki v Spodnji Idriji, leta 2020 pa je odšel v podjetje Kolektor Orodjarna v Idriji, kjer je v nabavi zaposlen kot projektni vodja. Leta 2021 je ob delu diplomiral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju z diplomsko nalogo Obvladovanje vidikov ravnanja z okoljem v skladu s standardom SIST EN ISO 14002.

Njegovi slikarski poizkusi so se v 80. letih 20. stoletja začeli povsem ljubiteljsko in segajo v njegova osnovnošolska leta. Od samega začetka so bile predmet njegovega zanimanja idrijske mestne vedute, ki jih je upodabljal v perorisbi in tehniki akvarela, kmalu je slikal tudi olja na platno. Dolgoletno likovno izražanje ga je vodilo k formalnemu izobraževanju. Umetniško izobrazbo si je pridobil na Šoli za risanje in slikanje, kjer je pri doc. dr. Kiki Klimt, mag. um. leta 2023 magistriral z nalogo Predstavitev nesnovne in tehnične kulturne dediščine Idrije skozi kolaž in asemblaž.

Je večkrat nagrajeni likovni umetnik, ki je leta 2018 za izvirno in prodorno likovno ustvarjanje ter promocijo Idrije in njenih značilnosti prejel nagrado Občine Idrija. S svojimi stvaritvami se predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah po različnih krajih doma in v tujini, predvsem na Hrvaškem in v Avstriji. Leta 2023 je med izbranimi uveljavljenimi likovnimi umetniki iz vsega sveta ustvarjal v koloniji Umetniki za Karitas. Zanj je značilno odprto likovno razmišljanje, ki v maniri modernistične stilizacije v mešanih ter v akrilni tehniki ustvarja s fragmenti kolaža, kjer uporablja specifične, na idrijsko kulturno in tehnično dediščino vezane materiale: papirce, čipke, kleklje, rudo in drugo.

V njegovih emblemih se, kot simbolika, odraža povezanost z nekdaj rudarskim, danes industrijskim okoljem Idrije. Gradi na telesnosti in figuralni kompoziciji. Na slikarskem platnu z uporabo veščin in znanj z drugih področij uresničuje bogastvo načinov in pristopov likovne vizualizacije ter razpira širok repertoar tehnično-izraznih možnosti, kjer prepleta konvencionalna in nekonvencionalna likovna izrazila. Svoje likovno razmišljanje je od kulturne dediščine Idrije, povezane s tradicijo petstoletnega rudarjenja, kasneje razširil na obmorske vedute (obalo, solinarje in drugo). Nagovarjajo pa ga še mnogotere družbeno aktualne teme. Zanima ga skulptura, predvsem jeklena. V lokalnem okolju je aktiven član Likovnega društva Cinober. Leta 2022 je v Idriji na novo poslikal panjske končnice prenovljenega meščanskega čebelnjaka, ki je bil zgrajen leta 1927 po naročilu lastnika Franca Lapajneta, znanega idrijskega trgovca s čipkami, izdelal pa ga je mizarski mojster Jože Kenda. (Prve panjske končnice, ki se niso ohranile, je z motivi Cortine d´Ampezzo, Martina Krpana in hudiča, brusi babji jezik, poslikal znameniti idrijski slikar Nikolaj Pirnat.) Pri svoji poslikavi je uporabil motive iz domačega, idrijskega okolja, kar je posebnega pomena.

Umetniška širina Danila Jereba se je v 80. letih prejšnjega stoletja pokazala tudi v glasbenem ustvarjanju. Osnovno glasbeno izobrazbo si je pridobil kot osnovnošolec v glasbeni šoli v Idriji. Pet let se je učil igranja harmonike in dve leti kitare (pri prof. Dragu Kanduču). Tako je v času Kuzl in Šunda, ki so Idrijo s pankom na čelu v 80. letih potisnili na glasbeni zemljevid slovenske in jugoslovanske scene, v skupini Radio Panoi igral bas kitaro. (V zasedbi so bili še: Dare Kaurič, Robert Pajer, Bojan Pajer, Reno Čibej in Dušan Moravec.) S skupino Bojler je leta 1987 nastopil na Novem roku v Subotici. V tem obdobju je igral tudi v plesnem ansamblu Continental, ki velja za predhodnika idrijske zabavnoglasbene skupine Kingston. Z glasbo se je prenehal ukvarjati, ko si je leta 1990 ustvaril družino (žena Natalija, rojena Kovač, uni. dipl. oec., sin Staš).

Stalno živi in ustvarja v Idriji.