Foto galéria
Po osnovni šoli in Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru je nadaljevala študij na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer slovenski jezik s književnostjo in družbeno moralno vzgojo. Diplomirala je leta 1983.
Kmalu po študiju se je usmerila v knjižnično bibliopedagoško delo za mlade, širjenje bralne kulture, k medgeneracijskemu branju ter ohranjanju ljudskih besedil. Kot višja knjižničarka se je zaposlila v Splošni knjižnici Ljutomer na mladinskem oddelku, kjer je tudi pravljičarka. S svojim pripovedovanjem je v preteklosti prekrižarila širno Slovenijo. Obiskala je številne šole, vrtce, festivale, v Prlekiji pa je s svojo anganžirano dejavnostjo vplivala na pomembnost pripovedovanja tako med otroci kot odraslimi. Sodeluje pri nacionalnih in regionalnih projektih širjenja bralne kulture, skupaj z Mariborsko knjižnico organizira pravljične večere za odrasle, že dvanajst let pa tudi Pravljice pod hrasti, poletna pravljična druženja v Parku I. Slovenskega tabora v Ljutomeru.
Pisanje jo je omrežilo že v najzgodnješih letih, saj je odraščala v duhu pripovedovanj babice in mame ter z vsakodnevnim obiskovanjem knjižnice. Življenjsko so jo še posebej zaznamovale svetovne in slovenske ljudske pripovedi, saj prav te v sebi nosijo neomajno bogastvo, krepijo narodne korenine ter ljudi oplajajo s pripadnostjo, kar je postalo tudi pisateljičino duhovno poslanstvo. Njen pisateljski svet zajema teme, ki izžarevajo ljudski, arhaično-mitološki duh in čas s starodavnimi verovanji. Zavit je v pridih praslovanskih davnin, staroselskosti, prvinskega arhetipskega tkanja, predvsem pa magične intuicije. Vse njene zgodbe imajo namensko ljudsko zgradbo, sintakso in slovanske mitološke elemente, ki v bralcu vzbudijo podzavestno imaginacijo, da je vse to že slišal in doživel. Slovenska pokrajina, še posebej dežela ob magični Muri, ji dajeta neizčrpne inspiracije.
Je avtorica številnih priljubljenih slikanic za najmlajše bralce. Skoraj vse so izdane pri Založbi Ajda iz Murske Sobote. Zadnja leta se vse bolj nagiba k daljšim mladinskim tekstom. Nastajajo počasi in jih dolgo pili, tematske ideje pa se običajno zgodijo bliskovito.
Etnologi jo poznajo tudi po antologiji Pozabljeno v predalih v treh delih, v kateri so zajeta stara ljudska, še neobljavljena besedila iz Prlekije.
Slikanice:
Sinja pravljica. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 1997.
Svetlobno jajce. Ljutomer: samozaložba, 1999.
Škratec. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2007.
Ajda in Sam. Murska Sobota, IBO Gomboc, 2009.
Buča debeluča. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2010.
Razbojniška hči. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2011.
Premeteni pastir. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2012.
Deček s piščaljo. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2013.
Kako so Robavsi nadrajsali. Hoče: Skrivnost, 2018.
Kraljestvo vrelcev. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2019.
Priredbe po ljudskih motivih (skupaj s Sašo Pergar):
O črni kokoši. Murska Sobota: Ajda, 2004.
O začarani jelši. Murska Sobota: Ajda, 2005.
Pastorka in bela žena. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2005.
Prevzetna drvarka. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2006.
Tu bi lebdela duša: ljudske in avtorske pomurske pravljice. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2020 (soavtorstvo z Vesno Radovanovič in Sašo Pergar).
Projekti:
Čarovništvo nekoč, magija danes. Ljutomer: Zavod za kulturo in izobraževanje, Zavod za odprto družbo Slovenije in Gimnazija Franca Miklošiča, 1997, 2000 (ponatis).
Pozabljeno v predalih 1, 2, 3: izbor ljudskih in starih, še neobjavljenih besedil iz Prlekije. Ljutomer, 2000 – 2002.
Članki:
Staman, B. O, to je pa tista iz Prlekije. V: Titan, R. (ur.). Naj živi Porabje: zbornik Srečanja mladinskih pisateljev Oko besede 1999. Murska Sobota: Franc-Franc, 2000, str. 65-70.
Ljudsko slovstvo v Prlekiji še živi. Zgodovinski listi, 2021, let 28 (i.e. 29), št. 1, str. 42 – 73.
Domoznanska dejavnost splošne knjižnice Ljutomer. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 2022, let. 70, št. 3, str. 961 – 966.
Leta 1984 je prejela Kidričevo nagrado za študente, leta 2006 pa Miklošičevo priznanje občine Ljutomer za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturne dejavnosti.
Kosednar, C. Pravljičarka Jasna Branka Staman: portret. Vestnik, 2001 (26. julij), let. 53, str. 11.
Poljanec, V. V knjižni slaščičarni: Jasna Branka Staman, pravljičarka, animatorka, pisateljica in knjižničarka. Vestnik, 2006 (2. marec), let. 58, str. 10.
Poljanec, V. Z njimi je življenje veliko bolj živo: pravljičarka Jasna Branka Staman: pravljice pripomorejo k otrokovemu razvoju. Vestnik, 2006 (21. december), let. 58, str. 12.
Toš, V. Potrpežljivi optimizem za instant čas: nova knjiga Jasne Branke Staman. Vestnik, 2019 (14. februar), let. 71, str. 20.
Sedar, K. Vesna Radovanovič, Jasna Branka Staman, Saša Pergar: Tu bi lebdela duša: ljudske in avtorske pomurske pravljice. Prekmuriana: revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino, 2020, let. 3, št. 1, str. 31.
Podatke za prvi vpis je dopolnila avtorica.
Morda vas zanimajo tudi
Branko CELAR
Marijan POLENŠEK
