Janez Mihael pl. ŽAGAR

Njegova starša sta bila kmeta in mlinarja, oče se je ukvarjal tudi s kovaštvom. Sprva je bil pastir, nato ga je pri šestnajstih letih, ko je pobegnil od doma, opismenil domači župnik Jurkovič, v bližnji Sinji Vrh. Bil je izjemno inteligenten in je hitro napredoval pri študiju. Ves čas šolanja pri pavlincih v Križevcih, pri jezuitih v Zagrebu ter nato v Gradcu, kjer je študiral filozofijo in na Dunaju je bolehal in zaradi tega tudi za dve leti prekinil šolanje. Pozneje se je odločil za študij medicine, ki ga je uspešno končal z botanično-medicinsko disertacijo o krvenki (Lythrum salicaria) in bil leta 1762 promoviran za doktorja zdravilstva. Ves čas šolanja je živel v velikem uboštvu, študij medicine pa mu je omogočila Knafljeva štipendija. Krvenki je pripisoval veliko zdravilno moč, zato jo je menda imel ves čas v rokah.

Leta 1763 je odšel v Jihlavo na Moravskem, kjer je dobil mesto fizika okrožja. Tam je ustvaril obsežno, moderno in zelo uspešno prakso medicine, veterine in botanike. Leta 1783 je zapustil dobro plačano delovno mesto državnega uslužbenca, se preselil k hčerki Mariji Veroniki por. Guitler v Prago in nadaljeval delo kot samostojni raziskovalec. Med prvimi je natančno opisal kužno bolezen pri živalih: slinavko in parkljevko in dokazal njeno nalezljivost. Uvedel je tudi cepljenje proti kozam z živo vakcino.

V Pragi je ustvaril bogato knjižnico. Iz balneološkega področja sta znani njegovi razpravi o Moravskih vrelcih Pozdátka in Petrkov. Samostojno je objavil vsaj 13 knjig, nekaj spisov je bilo priključenih drugim delom. Nozološki sistem je objavil vsaj petkrat. Pisal je v nemščini in latinščini. Leta 1775 je bil izvoljen za člana nem. akademije »Naturae curiosorum« v Anspachu, leta 1776 pa mu je Marija Terezija podelila dedno plemstvo z vzdevkom »Nobilis de Sagar«, ki mu je pripadel tudi grb.

V starosti se je veliko posvečal tudi zbiranju etnološkega gradiva. Rodnega Damlja po odhodu na študij nikoli več ni obiskal, a ga je očitno imel vedno v srcu, saj je v oporoki zapustil denarno volilo vsem svojim nečakom v Beli krajini. Pokopan je v Pragi, njegov grob pa je še ohranjen. Belokranjsko muzejsko društvo se ga je spomnilo s postavitvijo spominske plošče na zdravstvenem domu na Vinici.