Janez KHISL (KIESEL)

Baron Janez Khisl je bil veleposestnik in kulturni mecen s številnimi pomembnimi funkcijami v tedanji družbi notranjeavstrijske dežele Kranjske. Rodil se je v vplivni rodbini Khisl, za katero ni znano, ali je prišla na Kranjsko iz Bavarske ali pa so se njeni člani v nekem obdobju prebili iz kmečkega stanu med plemstvo. Bili so predstavniki prve generacije protestantov pri nas. Prvi znani Khisl, o katerem obstaja pisna omemba, je bil Vid Khisl – Janezov oče, uspešen veletrgovec, lastnik rudnikov, steklarne v Ljubljani, topilnice svinca v Litiji in pomemben tudi v življenju mesta Ljubljane kot odbornik, svetnik, večkrat tudi kot ljubljanski župan, zadnjič med letoma 1545 in 1547. Začel je graditi ljubljanski Grad Fužine, ki ga je dogradil sin Janez.

Janez Khisl je podedoval ne le bogato očetovo imetje, ampak tudi njegov smisel za gospodarstvo in politiko. Razširil je svoje posestvo, tudi po Gorenjskem, pridobil pravico do ribištva v Ljubljanici, papirnico idr. Opravljal je mnoge pomembne službe: deželni poverjenik na Kranjskem, leta 1560 cesarski svetnik, nadvojvodski komorni svetnik, kranjski deželni upravitelj, dedni stolnik goriški, med letoma 1551 in1569 proviantni in plačilni mojster Vojne krajine, v letih 1566 – 1567 predsednik deželnega sodišča na Kranjskem in nazadnje predsednik dvorne komore v Notranji Avstriji. Leta 1570 je postal vitez, dvajset let kasneje baron, bil pa je tudi med kandidati za deželnega glavarja.

V Kranju je sredi 16. st. kupil stari dvorec v mestnem obzidju ter ga z dovoljenjem nadvojvode Karla l. 1578 popolnoma prenovil in predelal ter poimenoval v grad Khislstein (v nekaterih zapisih Kieselstein, kar bi se obenem s priimkom lahko nanašalo na zgradbo kamnite konglomeratne podlage v Kranju). Ugled novega lastnika izpričujejo dejstva, da je bil grad oproščen meščanskih dajatev in je bil izvzet mestnega sodstva, za popravila pa je Janez Khisl prejemal les iz vojvodovega gozda. Graščina, ki jo upravlja Gorenjski muzej, se še dandanašnji imenuje Khislstein.

Bil je načitan in razgledan ljubitelj, pobudnik in mecen znanosti in umetnosti. Kot protestant je bil eden od plemičev, ki so podpirali Trubarja, spodbujal je slovenske izdaje in zbiral slovenske pesmi. Jurij Dalmatin je Janezu Khislu v zahvalo za njegove prispevke k protestantski cerkvi, organizaciji šol in formiranju slovenske tiskarne posvetil svojo knjigo Jezus Sirah. Družil in podpiral je tudi skladatelje, ki so mu posvečali svoje kompozicijske zbirke.

Janez Khisl je avtor najstarejšega znanega uradnega dokumenta v slovenskem jeziku – Deželnega patenta o vinski nakladi, ki ga je izdal l. 1570 kot kranjski deželni upravitelj.