Janez (Ivan) VALJAVEC

Ker mu je mati zgodaj umrla, je zanj skrbela posestnica Katarina Šporn iz Vodic. Doštudiral je za duhovnika. Služboval je po Sloveniji in Hrvaškem. Ob finančni pomoči Šornove je v Retnjah pri Vodicah ustanovil jezuitsko družbo, od koder so se jezuiti odpravljali v razne župnije po Sloveniji. Pisal je nabožne pesmi in leta 1853 napisal sestavek Slovenska slovstvena zgodovina. V njem je obravnaval starocerkvenoslovansko in slovensko slovstvo. Zelo zrelo za svoja leta je ocenil Prešernovo poezijo. Bil je tudi zbiralec ljudskega blaga. Star komaj 18 let je še v Srednji vasi napisal ljudsko pripovedno pesem Zarika in Sončica. Ta je skupaj z Lepo Vido ena najlepših slovenskih ljudskih pesmi s saracensko vsebino.