Janez Evangelist ČERV

Červa, tretjega otroka premožnega kmeta z najvišje ležeče kmetije na Šentviški planoti, so mladoletnega poslali v šolo v Gorico. Po končani gimnaziji se je vpisal na bogoslovje (1831) in bil leta 1835 posvečen v duhovnika. Po zaključku šolanja je odšel za kaplana na Libušnje (1835-1836), od tu v Čezsočo (1836-1839) in po treh letih nazaj na Libušnje, kjer je kot kaplan in vikar služboval vse do leta 1868. Zatem je prevzel mesto župnika v Braniku (1868-1873), kjer se je zaradi težke bolezni tudi upokojil, se nato vrnil nazaj na Libušnje in tam čez leto dni umrl.

Ob službovanju na Libušnjah je skupaj z vikarjem Janezom Bevkom organiziral in vodil šolski pouk ter bil tako prvi učitelj in vzgojitelj Simona Gregorčiča, katerega je leta 1844 tudi krstil. Poleg vodenja enorazrednice je skrbel tudi za izobraževanje mladine in odraslih. Leta 1850 je ustanovil »Družbo mladeničev in devic za pobožno življenje«, dve leti kasneje (1852) »Društvo Marije Device za pomoč misijonarjem v srednji Afriki«, leta 1853 pa še župnijsko knjižnico, v kateri je bilo zbranih okrog petdeset slovenskih knjig in časopisov. Svoja prepričanja o vzgoji in napredku je vneto širil ne le z domače prižnice, ampak tudi z dopisovanjem v tedanje časopise, največ v Zgodnjo Danico. Prav v Danici je bil l. 1853 (št. 48) objavljen tudi sonet »Blagi vrtnar«, zahvala za njegovo neutrudno delo z mladimi. Posebno mesto, ki ga je imel Červ v življenju S. Gregorčiča, pa se kaže na pokopališču pri sv. Lovrencu, kjer sta pokopana; Gregorčičev grob namreč je tik ob grobu njegovega mladostnega učitelja, Janeza Evangelista Červa.