JAN, Ljudmila

Ljudmila Jan je prišla v Bistrico ob Sotli leta 1956. Zaposlila se je kot učiteljica na tamkajšnji osnovni šoli in postala aktivna tudi v izvenšolskih dejavnostih. Kot aktivna članica v Kulturno-prosvetnem društvu Ilija Gregoriča v Bistrici ob Sotli je delovala na področju kulture in prevzela vodenje knjižnice. Ob skromnem knjižnem fondu in redkih obiskovalcih si je zadala cilj povečati število bralcev ter knjig, ki bodo pritegnile in vzgajale bralce. Za finančno pomoč se je najprej obrnila na Kulturno skupnost Občine Šmarje pri Jelšah, ki pa je društvu, zaradi velikega števila prosilcev drugih društev, dodelila zgolj skromen prispevek. Knjige je zato kupovala v antikvariatih v Ljubljani, kjer je rabljena leposlovna dela lahko kupila po ugodnih cenah. Knjižnica je bila odprta dvakrat na teden, prirejali pa so tudi literarne večere, veselice in srečelove. Z izkupičkom od novoletne veselice in srečelova so za knjižnico kupili televizor, ki je bil eden prvih v vasi, zato je v večernih urah privabil veliko obiskovalcev. 

Od leta 1971 so knjižnice na območju takratne Občine Šmarje pri Jelšah delovale pod okriljem Kulturne skupnosti Občine Šmarje pri Jelšah, kamor je spadala tudi Ljudska knjižnica Bistrica ob Sotli. Kot usposobljena knjižničarka je Ljudmila Jan pomagala pri ureditvi knjižnic v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah in na Pilštanju. Bila je mentorica vseh knjižnic v takratni šmarski občini. Prevzela je tudi občinsko potujočo knjižnico, opravila strokovni pregled in kategorizacijo vseh knjižnic v občini ter pripravila zasnovo občinske knjižnične mreže. S sodobnimi oblikami literarne in likovne dejavnosti, ki jih je povezovala s knjižničarstvom, je k delu pritegnila tudi mlade. Za prizadevanja na področju kulture in knjižničarstva ji je Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije leta 1975 podelila odličje “Svobode”.

Ljudmila Jan je bila tudi dolgoletna članica Društva kmetic Ajda, kjer je izvajala tečaje ročnih del. Prav tako je krožek ročnih del vodila v Osnovni šoli Bistrica ob Sotli. Svoje znanje je prenašala na mlade tudi v letih, ko je bila v pokoju. Zadnja leta svojega življenja je preživela v domu upokojencev na Vranskem. Pokopana je na zagrebškem pokopališču Mirogoj.