Pavel Jamnik je po srednji zdravstveni šoli, ki jo je zaključil na Jesenicah, nadaljeval s študijem na Fakulteti za družbene vede, takrat Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN). Tam je leta 1989 diplomiral z diplomskim delom; Možnost izrabe jamskih objektov v vojni. Po izobrazbi je torej univerzitetni diplomirani politolog – obramboslovec.
Po diplomi se je zaposlil v takratnem Republiškem sekretariatu za notranje zadeve, na Policijski upravi Kranj, kjer je delal nekaj let na preiskovanju krvnih deliktov, kasneje pa na oddelku za preiskovanje gospodarske kriminalitete. Od leta 2000 do leta 2002 je bil načelnik kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj, od leta 2002 do upokojitve leta 2021 je bil zaposlen v vodstvu uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave, kjer je bil od leta 2005 do 2010 pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije. Poleg organizacijskih in sistemskih zadev, ki jih je opravljal v okviru vodstva kriminalistične policije je od leta 2002 vodil tako imenovano delovno skupino Sprava, ki se je ukvarjala s preiskovanjem nezastarljivih zločinov storjenih po 2. svetovni vojni na območju Slovenije. Od leta 2002 je član Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prekritih grobišč, od leta 2010 je član Arhivske komisije, ki odloča o rokih nedostopnosti arhivskega gradiva.
V okviru profesionalnega področja dela v kriminalistični policiji in ukvarjanja s preiskavo povojnih pobojev v okviru vladne Komisije za reševanje vprašanj prekritih grobišč je sodeloval na več javnih predstavitvah rezultatov dela in predstavljal delo policije in Komisije doma in v tujini. S področja dela Komisije in policijskega preiskovanja povojnih pobojev je, doma in v tujini, objavil veliko znanstvenih in strokovnih člankov (njegova bibliografija v COBISS-u obsega več kot 170 enot) o preiskovanju, metodah dela ter o antropološko socioloških interpretacijah človeških vzgibov, ki pripeljejo da takšnih ravnanj. Med drugim je na področju preiskovanja povojnih pobojev utemeljil in metodološko definiral postopke dela na prekritih grobiščih in v delo vpeljal združeno forenzično arheološko metodo dela, ki je bila tudi mednarodno sprejeta in objavljena. Torej je arheologijo vključil tudi v kriminalistične preiskave.
Poleg profesionalnega dela se od leta 1981, ko je na Kočni odkril jamsko najdišče iz srednje kamene dobe, nepoklicno ukvarja z arheologijo. Najdišče je poimenovano po njem in sicer se imenuje Jamnikov spodmol. Kot nepoklicni arheolog se ukvarja s preučevanjem kamene dobe in jamsko arheologijo. Sam ali s kolegi je odkril blizu 50 planih kamenodobnih najdišč iz obdobja srednjega paleolitika, mlajšega paleolitika in mezolitika, ter poleg Jamnikovega spodmola še štiri jamska najdišča. Med temi je tudi Partizanska jama v Slovenski Istri kjer je odkril prvo sled paleolitskega jamskega slikarstva v Sloveniji in prvi kostni ostanek neandertalca v Sloveniji. V okviru možnosti, ki so na razpolago nepoklicnim arheologom je objavil skupno več kot sto znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov o kamenodobni in jamski arheologiji. Od leta 1991 je član Društva za raziskovanje jam Ribnica v okviru katerega poskuša med jamarji širiti zavedanje o pomembnosti evidentiranja in ohranjanja arheološke dediščine v slovenskih jamah.
Zapis je bil pripravljen v sodelovanju s Pavlom Jamnikom, marec 2021.
Za svoje delo je bil leta 2017 nagrajen z bronastim znakom Jamarske zveze Slovenije za izredne dosežke na področju jamarstva.
Petrovčič, P. Pavel Jamnik: vodja kriminalistične akcije Sprava. Mladina, 2010, št. 42, str. 9.