Jakob STIBIEL

Rodil se je očetu, kmetu, Jožefu in materi Ani Terčeljevi z Erzelja (daljna sorodnica duhovnika Filipa Terčelja iz Grivč). Študiral je v Ljubljani, kjer je bil njegov profesor tudi Valentin Vodnik. Pridobil je temeljito znanje številnih jezikov: francoščine, italijanščine, nemščine, latinščine, grščine in slovenščine. Postal je profesor nadškofijskega semenišča v Gorici.
Bil je profesor zgodovine in kanonskega prava v Gorici. Služboval je v Ogleju, kjer je imel visok položaj v cerkvenih krogih (bil je kanonik, izvedenec za cerkveno (kanonsko) pravo). Z bratom Jožefom ( prav tako duhovnik in profesor) je veliko sodeloval in pomagal pri dvigu slovenstva in šolstva. Od novembra 1817 do 1819 je bil župnik na Planini (nasledil je brata Jožefa Stibilja).
Po svoji smrti je volil precejšnjo vsoto Planincem ( in sicer glavnico 1200 goldinarjev občinskim revežem, 1200 goldinarjev za dijaško ustanovo in dve glavnici po 100 goldinarjev za šolske otroke). Tako se je oblikovala tudi Stibiljeva štipendija, s pomočjo katere so se šolali številni vipavski duhovniki.