Jakob STARE

V 17. stoletju je bila večina kmetij v vaseh na levem bregu Save podložnih smledniški zemljiški gosposki. Dajati so jim morale desetino in opravljati tlako. Te dajatve in služnosti so bile natanko popisane v urbarjih. Vendar so zemljiški gospodje pogosto zahtevali več. Tlako so na primer spremenili v denarno dajatev, ki so ji rekli robotnina, a so morali tlačani kljub temu skoraj vsak dan na delo v grad. Kmetje so se pritoževali. Leta 1660 so se pritožili celo cesarju Leopoldu I. Pravdo so vedno izgubili. Začeli so se upirati. Graščaki so z njimi ravnali surovo in jih zapirali v grajske ječe. Zlasti neusmiljen izkoriščevalec je bil graščak Ivan Peer – Pernburg. Kmetje so od francoskega alkimista Pettra von Cattina, ki je tedaj bival pri prijatelju graščaku na Strmolu, dobil urbar iz leta 1569. Določila tega urbarja so priznavali, uprli pa so se novemu urbarju iz leta 1674.

Za vodjo upora je bil izbran kmet Jakob Stare iz Prebačevega. Uporne kmete je ukrotila 200 članska četa graničarjev, ki jih je smledniški graščak najel v Karlovcu. Leta 1973 so na Prebačevem ob 285-letnici Staretove mučeniške smrti postavili lesen spominski steber v bližini njegovega doma. Vanj je kipar Peter Jovanovič vrezal prizor iz kmečkega upora.