Részletes keresés
hu
en hu it sl

Ivan ZOREC

Portret - Ivan ZOREC
Ivan Zorec - Hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galéria

Született:
25. July 1880, Mali Gaber
Elhunyt:
30. July 1952, Ljubljana
Álnév:
Gabrovski
Névváltozat:
Kotarjev Nane
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Bil je prvi od treh otrok matere Marije, roj. Kozlevčar, iz Stične, in očeta Franca Zorca iz Malega Gabra, ki je zaradi družinske stiske odšel za zaslužkom v Ameriko. Pri hiši se je po domače reklo pri Kotarju. Kasneje se je družina preselila v Stično. Ivan je po ljudski šoli v Velikem Gabru od leta 1895 obiskoval gimnazijo v Novem mestu, po izključitvi leta 1897 pa nadaljeval šolanje v Ljubljani in po 5. razredu gimnazije odšel k vojakom. Od leta 1903 do prve svetovne vojne, ko je bil mobiliziran, je bil uradnik pri Državnih železnicah v Trstu, kjer je bil dejaven zlasti v železničarskem društvu, deloval pa je tudi pri gledališču. V okviru tržaških društev je sodeloval v narodnoprebudnem  boju Slovencev. Tu se je leta 1905 poročil z učiteljico Marijo Ano Rupnik iz Vipave. Leta 1918 se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je bil do upokojitve leta 1932 uradnik pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Pomembo delo je opravil na področju slovenske železničarske terminologije.

Že kot gimnazijec je začel pisati in objavljati literarne prispevke v Vrtcu, Domoljubu, Domu in svetu, zares pa se je posvetil pisanju po prvi svetovni vojni v Ljubljani, kjer je znova vzpostavil stik z domačim dolenjskim okoljem. Sprva je nanj vplivala novelistika pisatelja Milana Puglja. Predstavlja enega od pisateljskih stebrov dolenjske dežele, po vzoru Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem je pisal predvsem večerniške kmečke in zgodovinske povesti. Svoja dela je pošiljal Mohorjevi družbi. Domačija ob Temenici (1929) je njegova prva uspešna mohorjanka – domačijska večerniška povest. V letih 1929–1939 je zasnoval več zgodovinskih povesti. Njegovo glavno in najboljše delo je tetralogija Beli menihi (Beli menihi, 1932, Stiški svobodnjak, 1934, Stiški tlačan, 1935, Izgnani menihi, 1937), kjer je predstavil zgodovino stiškega samostana, okoliške gradove ter življenje dolenjskih kmetov.

Kot pisec je sodeloval pri 32 revijah, napisal okoli 40 povesti, novel, potopisov, pravljic, med njimi so tudi še neobjavljena dela (nedokončana povest Sodrugi). Pisal je tudi literarne ocene, feljtone, eseje. Njegovo književno zapuščino hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.

Njegov sin je bil prešernoslovec Črtomir Zorec.

Művek

Izbor del:
Pomenki (novele), 1921
Zmote in konec gospodične Pavle (povest), 1921
Zeleni kader (povest), 1923
Domačija ob Temenici (povest), 1929
Beli menihi (zgodovinska povest, tetralogija), 1932–1937
Iz nižav in težav (spomini), 1938

Forrás és szakirodalom

Enciklopedija Slovenije: zv. 15: Wi-Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001, str. 224.
Glavan, M. Neznani Ivan Zorec: 25. 7. 1880–30. 7. 1952. Grosuplje: Mestna knjižnica, 2013.
Slovenski biografski leksikon: 15. zv..: Zdolšek – Žvanut. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1991, str. 852–853.

A bejegyzés szerzője: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Darja Peperko Golob. Ivan ZOREC. (1880-1952). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/ivan-zorec/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 16. 4. 2019

Domenico VENTURINI

Zelo zgodaj je zapustil rodni Pulj, več kot šestdeset let je preživel v Kopru, ki je postal njegov dom po krajšem bivanju na Lošinju, v Lovranu, Iz...
A bevitel dátuma: 26. 12. 2020

Lucijan PELICON

Lucijan Pelicon je aktiven na različnih družbenih in kulturnih področjih ter pri objavah v tisku.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Edvard PAJNIČ

19. October 1872–31. March 1952
Služboval je v pravosodju po različnih slovenskih krajih, ljubiteljsko pa se je ukvarjal z botaniko.