Ivan Nepomuk STRES

Oče Andrej je bil posestnik. Mati se je imenovala Marija Sovdat. Bil je prvi bratranec Katarine Stres iz Sužida (mati Srečka Kosovela), ter prijatelj in pobratim Simona Gregorčiča. V letih 1858 do 1866 se je šolal na goriški gimnaziji od 1866 do 1870 pa v bogoslovju. 2. oktobra 1870 je v Kobaridu imel novo mašo. V goriškem bogoslovju je ustanovil slovensko čitalnico, kjer so poleg verske gojili tudi slovensko-slovansko zavest. Zaradi bolehne narave je opravljal lažje službe kot kaplan v Mirnu pri Gorici in Kanalu ter kot vikar in pomožni učitelj v Podsabotinu.

Stres je bil politično aktiven, saj je sodeloval je na občnih zborih političnega društva Soča. Septembra 1871 je predlagal, naj predelajo društvena pravila. Predelali so jih 30. novembra 1871. Med spremembe so dodali, da sme društvo skli¬cevati zbore tudi izven Gorice in goriške dežele, niso pa sprejeli prvega predloga: »Naj se sprejme v pravila opazka, da sloni društvo na katoliških ali kristjanskih ali vsaj verskih tleh.« S tem se je začelo ločevanje liberalne in katoliške struje na Goriškem. Posledično so zaradi liberalnega vpliva 25. marca 1872 duhovniki izstopili iz goriške čitalnice.

Stres je bil v odboru petih duhovnikov, ki so 15. aprila 1871 izdali skriven poziv za ustanovitev novega političnega društva in časopisa na Goriškem. Vsak duhovnik, ki se je včlanil v društvo, je prispeval vsaj pet goldinarjev za ustanovitev novega časopisa Glas. Stres se je zavzemal, da bi ta časopis bil neodvisen od škofovske ku¬rije, zato so ga v Novicah poimenovali »steber novega društva«. Čeprav je postal glavni urednik novega časopisa, je še naprej sodeloval in objavljal v Soči.

Duhovnik Mašera je objavil v Vaterlandu dopis, v katerem je kritiziral Sočo in zagovarjal škofijo, ki ni uradovala v slovenskem jeziku. Zaradi tega se je v nastajajočem katoliškem taboru razvila ostra razprava, v kateri je S. zagovarjal sodelovanje obeh polit, smeri v borbi za narod, pravice Slov. na Goriškem.

Zaradi slabega zdravja je bil od leta 1873 do 1874 začasno upokojen v Kobaridu. Umaknil pa se je tudi iz javnega delovanja. Leta 1876 je v Podsabotinu umrl zaradi pljučnice.

Čeprav je tudi sam literarno ustvarjal, se ta dela niso ohranila. Leta 1870 je v Slovenskem šolskem prijatelju objavil priložnostno pridigo, objavil je več političnih člankov v Soči, Slovenskem narodu in Vaterlandu. Popravil je pesem Sloves, ki jo je napisala Dragojila Milekova.