Részletes keresés
hu
en hu it sl

Ivan MATELIČ

MATELIČ Ivan
Foto: Avtor neznan. Fotografija je objavljena v knjigi I.Matelič: Pesmi, Koper 2004

Foto galéria

Született:
18. January 1887, Trst
Elhunyt:
3. March 1967, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Ivan Matelič je v otroštvu bival v Livških ravnah, rojstnem kraju matere. Osnovno šolo je dokončal v Gorici, šolanje pa je nadaljeval na koprskem učiteljišču, kjer je leta 1907 maturiral. Po maturi je delal kot učitelj v več krajih: v Otaležu, Hudajužni, Zakojci in Sužidu. V Kobaridu je postal član telovadnega sokolskega društva. Prav delovanje v tem društvu je spodbodlo Ivana Mateliča, da se je odločil za študij telovadnega učitelja na Dunaju, kjer je leta 1914 dokončal enoletni tečaj. Istega leta je že učil v Trnovem ob soči, a je bil kmalu mobiliziran v 97. pehotni regiment. Bil je najbolj zaslužen za to, da je bilo kobariško društvo Sokol pred prvo svetovno vojno najbolj aktivno sokolsko društvo na Tolminskem.

V Slovenski Bistrici je končal oficirski tečaj, nato pa je moral iti na rusko fronto, kjer so ga označili za politično sumljivega. Leta 1916 je padel v rusko ujetništvo in zbolel za skorbutom. Po neprenehnem preseljevanju od tega do onega ruskega mesta se je leta 1920 končno odpravil iz Leningrada ter prišel v Tolmin.

Učil je v Sužidu, nato v Tolminu, kjer je bil učitelj slovenščine in telovadbe. Proti njemu so uvedli odpustitveni postopek, zato je pobegnil v Jugoslavijo in nato na osiješki gimnaziji učil telovadbo. V začetku leta 1928 je uspešno zaprosil za premestitev in se zaposlil kot upravnik na osnovni šoli v Slovenkih goricah. Že konec istega leta je bil premeščen na meščansko šolo v Maribor, kjer je do nemške okupacije učil slovenski jezik ter deloval kot funkcionar pri Sokolu I in pri Ljudski univerzi. Leta 1941 so ga Nemci aretirali in odpeljali v Srbijo. Tam je najprej živel v Lazarevcu, nato pa se je leta 1944 preselil v Beograd, kjer je bival eno leto. V tem času je bil aktiven v slovenskem društvu Franc Rozman-Stane.

Iz Beograda je odšel v Trst, kjer je delal pri narodnoosvobodilnem odboru in poučeval slovenščino slovenske učitelje, ki so dokončali italijansko učiteljišče. Učil je tudi slovenske srednješolce in postal upravnik Slovenskega dijaškega doma. Leta 1946 se je upokojil in se preselil k družini v Ljubljano.

Ivan Matelič je napisal veliko pesmi in pesmic in ugank za otroke, v slovenščino je prevedel tudi nekaj pesmi ruskega pesnika Mihaila Jurjeviča Lermontova in basni, prav tako ruskega pisca Ivana Andrejeviča Krilova. Zapustil je veliko pesmi, ki jih je, ko je še živel, uredil pod okvirne naslove: Življenje, Blodeča sapica, Pomladni dan desetega brata, Pomenki, Prevodi. Že pred drugo svetovno vojno je prevajal pesmi Lermontova. Sodeloval je tudi pri goriški Mladiki ter objavljal prispevke o pouku v tržaškem Učiteljskem listu.

Művek

Pesmi, 2004
Uganke, 1998
Osamelost, 1932/33
Hrepenenje, 1932/33
Žuža maža, biba, cic, 1932
Labod, rak in šcuka, 1931
Rogoban in švedra, 1930
Medved brundec, 1930

Forrás és szakirodalom

Primorski biografski spletni leksikon, 10. snopič, Gorica 1984
I.Matelič: Pesmi, Koper 2004

A bejegyzés szerzője: Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Az első bevitel dátuma: 4. 5. 2012 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Miha Vehar. Ivan MATELIČ. (1887-1967). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/ivan-matelic/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 23. 4. 2012

Mimi MALENŠEK

8. February 1919–13. April 2012
Uvrščamo jo med najplodovitejše slovenske pripovednice. Njena dela so nastajala v realistični tradiciji slovenske pripovedne proze.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Janko JARC

25. December 1903–24. October 1995
Uveljavil se je kot raziskovalec, muzeolog in varstvenik kulturne dediščine. Bil je dolgoletni ravnatelj Dolenjskega muzeja.
A bevitel dátuma: 5. 1. 2026

Sara VOLČIČ

20. November 1972
Sara Volčič je televizijska novinarka, znana predvsem po svojem delu na področju črne kronike.