Ivan CAMPLIN

Osnovno šolo je obiskoval v Bogojini, gimnazijo pa v Murski Soboti. Študiral je bogoslovje v Mariboru in bil leta 1935 posvečen. Potem ko je bil nekaj časa kaplan na Goričkem in v Mariboru, ter za mariborsko škofijo opravljal še tajniško službo, je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Na lastno željo je odšel med prekmurske izseljence v Francijo in bil njihov duhovnik. Hkrati je svoje rojake v Prekmurju seznanjal z življenjem Prekmurcev v Franciji. Po letu dni v tujini se je vrnil in znova opravljal različne duhovniške službe, tako v Prekmurju kot tudi v Mariboru. Med drugo svetovno vojno mu je tiho zavezništvo z revolucionarjem Štefanom Kovačem prineslo obilo težav. Pregnan je bil na Madžarsko, izkusil tamkajšnje zapore, a je bil nekaj časa tudi kaplan v manjši župniji. Po vojni se je vrnil v Prekmurje in bil tri desetletja župnik v Dobrovniku. Zadnje leto pred upokojitvijo je opravljal tajniško službo pri Ciril-Metodovem društvu v Ljubljani. Tri leta po upokojitvi pa je znova začel delovati v svojem poklicu, saj je prevzel župnijo Gornji Petrovci. Od tod do Madžarske in tamkajšnjih Slovencev ni bilo daleč. Kaj hitro je ugotovil, da tudi oni nujno potrebujejo in si želijo župnika, ki bi maševal v domačem narečju. Ker prave rešitve ni bilo, je duhovniško službo v Porabju dolga leta opravljal kar sam.
Kot vsak izobraženi duhovnik je bil tudi Camplin vešč pisane besede. Že pred vojno je v revijah objavljal različne spominske, biografske in druge članke, s čimer je nadaljeval še kasneje. Zanimivi so njegovi nekrologi, ki niso le suhoparno naštevanje dejstev, ampak izkazujejo tudi osebni avtorjev odnos do pokojnika. Pisal je pesmi in jih prav tako objavljal v časopisih, ni pa jih izdal v zbirki.
Na pročelju hiše v Martinju, kjer je Camplin bival od prevzema župnije Gornji Petrovci pa vse do smrti, je bila leta 2012 odkrita spominska plošča. Hiša je obnovljena, v njej je pa je tudi urejena tudi spominska soba.