Foto galéria
V slovensko vojsko je vstopil novembra ali decembra 1918 in se za severno mejo najbrž boril kot prostovoljec. Razporejen je bil v Podrožco, v enoto za obrambo železniške proge in predora Hrušica -Podrožca. Verjetno je pripadal 1. bataljonu Ljubljanskega polka. Znano je, da je bil ob bojnem tovarišu Francu Mlakarju iz Žirov, ko je bil ta v spopadu smrtno zadet in je pozneje umrl v bolnišnici v Ljubljani.
Ludvik Istenič, sin Janeza in Marije Govekar, Šuštarjev iz Breznice, se je leta 1935 poročil s Frančiško Mohorič, Žnidarjevo, iz Korit. Že pred poroko je rodila sina Jakoba, v zakonu še hčer Milko in sina Ludvika. Leta 1941 se je družina preselila v Korita, kjer so kupili hišo. Vse do leta 1954 je bil krojač. Hiše, kjer je živel in delal, se drži ime »Pri Žnidarju«.
Priznanja borca za severno mejo ni dočakal.
Demšar, A. in Jereb, J. Žirovci v bojih za severno mejo 1918–1919. Na Žirovskem nekoč – raziskave in spomini. Žirovski občasnik: revija za vsa vprašanja na Žirovskem, 2018, str. 63.