Foto galéria
Je eden od najuspešnejših slovenskih in svetovnih alpinistov. Od leta 1987 je bil član Alpinističnega odseka Kamnik. Leta 1990 je dosegel status alpinista, 1993 alpinističnega inštruktorja in gorskega reševalca.V svoji alpinistični karieri je opravil prek 1500 vzponov, od tega 70 prvenstvenih po skoraj vseh večjih gorstvih po svetu.
Po poklicu je bil elektrotehnik-elektronik in zaposlen na Carinski upravi v Ljubljani. Stalno prebivališče je imel v Kamniku, kjer je živel s svojo ženo in dvema otrokoma. Za njegov največji dosežek velja preplezana južna stena Daulagirija V Himalaji, kar je bilo tudi medijsko podprto s sočasnim prenosom teksta in slike preko interneta. Novembra leta 2009 mu je sreča obrnila hrbet, saj se je smrtno poškodoval med vzponom na Langtang Lirung.
Njegove pomembnejše odprave:
– 13. november 1994: Ganeš V., (6989 m) – na vrhu: Stane Belak-Šrauf, Tomaž Humar
– 6. maj 1995: Anapurna 1 (8091 m) – na vrhu: Tomaž Humar sam iz zadnjega tabora, Davo in Drejc Karničar ter Carlos Carsolio
– 4. maj 1996: Ama Dablam (6828 m) – na vrhu: Vanja Furlan, Tomaž Humar
– 2. november 1996: Bobaje (6808 m) – solo vzpon
– 1. oktober 1997: Lobuče (6119 m) – solo vzpon
– 9. oktober 1997: Pumori (7165 m) – na vrhu: Tomaž Humar, Janez Jeglič, Marjan Kovač, normalni dostop
– 31. oktober 1997: Nuptse (7742 m) – na vrhu: Tomaž Humar, Janez Jeglič
– 26. oktober 1998: El Capitan (2307 m) – solo vzpon, smer Reticent Wall
– 2. november 1999: Daulagiri (8167 m) – solo vzpon, južna stena
– 8. november, 2002: Šiša Pangma, (8046 m) – na vrhu: Tomaž Humar, Maksut Žumajev, Denis Urubko, Aleksej Raspopov, Vasilij Pivcov
– junij 2003: Nanga Parbat (8125 m) – neuspešen poskus
– 22. december 2003: Aconcagua (6960 m) – na vrhu: Tomaž Humar, Aleš Koželj – oktober 2004: Jannu (7464 m) – poskus (solo), vzhodna stena
– 23. april 2005: Cholatse (6440 m) – na vrhu: Tomaž Humar, Aleš Koželj, Janko Oprešnik
– avgust 2005: Nanga Parbat (8125 m) – neuspešen poskus (solo)
– oktober 2006: Baruntse (7129 m) – solo, Z stran JV grebena
– oktober 2007: Anapurna, srednji vrh (8091 m) – solo vzpon, smer v desnem delu J stene in V greben
– november 2009: Langtang Lirung (7227 m) – smrtno ponesrečen ob sestopu
Ni nemogočih poti: Ljubljana 2001, 2005, 2010
zlati cepin za vzpon na Ama Dablam (1996)
slovenski alpinist leta 1996
2000, nominacija za zlati cepin za vzpon na Daulagiri (Francija, 1999)
Bloudkova nagrada (1999)
častni znak Republike Slovenije (1999)
encian za življenjsko delo (2000, Trento, Italija), ki ga prejme poleg dveh legend Reinholda Messnerja in Edmonda Hillaryja
nominacija za zlati cepin za Aconcaguo (Francija, 2004)
A. Vošnjak: Slovo ob vznožju kamniških vršacev: Dnevnik 2009, št. 271 (23. nov.), str. 8
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008
V. Grošelj: Najbolj dramatično helikoptersko reševanje, Delo 2006, št. 180 (5. avg.) = Sobotna priloga, str. 20-21
S. Morojna: Z invalidskega vozička nazaj v najvišje stene na svetu! : Tomaž Humar, 7D 2005, št. 5 (4. feb.), str. 14-15
N. Pergar: Vse to sem jaz! : alpinist Tomaž Humar in zdravilka Nataša Perger, Jana 2005, št. 26 (28. jun.), str. 20-21
J. Košnjek: Leta 2005 so nam ostali v spominu : Tomaž Humar vrhunski alpinist, Gorenjska 2005, str. 35
U. Šemrov in M. Slana: Tanka črta smrti : alpinist Tomaž Humar se v
ponedeljek odpravlja novemu nemogočemu podvigu naproti, Dnevnik. 2003, št. 159 (14. jun.), str. 2
Znameniti Slovenci, Ljubljana 2000, str.88-89
K. Hočevar: Tomaaaaž, pridiii — !!! : ko gora pokliče, je to zame najsrečnejši in najgroznejši trenutek hkrati, pravi najboljši
slovenski alpinist: Družina 1999, št. 50 (25. dec.), str. 29