HOČEVAR, Franc

Družina se je preselila z Gorenjih Jesenic na Puščavo pri Mokronogu, ko je bilo sinu Francu štiri leta. Osnovno šolo, ki jo je zaključil leta 1961, je obiskoval v Mokronogu. Nato je šolanje nadaljeval na Srednji zobotehnični šoli v Ljubljani in jo končal leta 1965. Vpisal se je na Pedagoško akademijo v Ljubljani, smer motnje vedenja, in diplomiral leta 1968. Študij je nadaljeval v Zagrebu na Visoki defektološki šoli in diplomiral leta 1973 z nalogo Vračanje gojencev z vedenjskimi motnjami v matično družino in pridobil naziv profesor defektolog na področju socialne patologije in mentalne nezadostne razvitosti. Leta 1992 je  zaključil specializacijo iz managementa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1995 magistriral z nalogo Management zdravstvenih storitev. Kasneje se je usposobil tudi za mediatorja v zdravstvu in pridobil potrdilo za opravljanje te dejavnosti.

V sedemdesetih 20. stoletja je bil nosilec predmeta Socialna patologija na takratni Višji šoli za socialne delavce. Več let je bil tudi habilitiran višji predavatelj za predmet Management zdravstvenih storitev na Fakulteti za zdravstvo v Mariboru. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je sodeloval kot vabljeni predavatelj za predmet Neprofitni management. Management zdravstva je predaval tudi na Gea College. O managementu v zdravstvu, o etičnem vodenju in organizaciji dela v javnih zavodih je predaval na seminarjih in strokovnih srečanjih Društva ekonomistov v zdravstvu v podjetju Firis  za vodstvene delavce v socialnem varstvu in v posameznih javnih zavodih. Bil je mentor mnogim študentom pri diplomskih in seminarskih nalogah.

V začetku sedemdesetih let je bil zaposlen na predsedstvu Zveze mladine Slovenije. Vodil je študijsko raziskovalni center in center mladinskih klubov.  V letih od 1974 do 1979 je bil sekretar sveta za zdravstvo in socialno varstvo Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL). Od 1979 do 1984 je bil zaposlen na Republiškem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo, kot namestnik predsednika republiškega komiteja. Odgovoren je bil za delo na področju socialnega varstva. Med letoma 1984 in 2004 je bil direktor Zavoda za rehabilitacijo invalidov (danes Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča). V tem času je zavod pridobil status univerzitetne ustanove, zgrajena je bila nova bolnišnica in obnovljen velik del starih prostorov. Zatem je bil eno leto in pol direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V devetdesetih letih 20. stoletja je bil za sanator splošnih bolnišnic v  Celju in Novi Gorici. Med letoma 2007 in 2012 je bil svetovalec za področje zdravstva, socialnega varstva in humanitarne dejavnosti v kabinetu predsednika Republike Slovenije.

Kot prostovoljec je bil aktiven v Slovenski filantropiji, sodeloval je pri mnogih humanitarnih aktivnostih rehabilitacije žrtev min v JV Evropi, predvsem otrok. Enajst let je bil predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije, deset let predsednik uprave ustanove Z glavo na zabavo, bil je tudi podpredsednik Zveze tabornikov Slovenije. Trenutno je predsednik strokovnega sveta Zveze paraplegikov Slovenije, podpredsednik Društva uroloških bolnikov in član Komisije za medicinsko etiko RS. Je član Prostovoljnega gasilskega društva Veliki Cirnik in ustanovni član Rotary kluba Ljubljana.