Rodil se je v Bodoncih kot peti otrok v družini očeta trgovca. Šolal se je v več mestih: v Murski Soboti, Koložvaru, Dešu, Lendavi in v Čakovcu. Kasneje je bil tiskarski vajenec pri Ernestu Balkanyiju v Murski Soboti. Kot mlad izučen tiskar je leta 1922 postal najemnik in vodja Prekmurske tiskarne ter papirnice, ki je bila v lasti Prekmurske banke. Naslednje leto so tiskarno preselili v lastne prostore in na njegov predlog kupili nove stroje ter jo preuredili na električni pogon. Papirnico je leta 1924 Hahn odkupil. V tem obdobju so imeli v tiskarni štiri stavce, dva pomožna delavca in vajenca. V Hahnovi tiskarni so tiskali Düševni list (1922–1941), Evangeličanski kalendari (1923–1941), Novine, Marijin list (1929–1932), Kalendar Srca Jezušovoga (1931–1932), Dober pajdaš kalendarium (1923, 1930–1941), Mörszko krajino, Mursko krajino (1932–1941), Mladi Prekmurec in več verskih knjig ter molitvenikov. Knjigarna in papirnica je bila odprta do aprila 1944, ko so prekmurske Žide aretirali in odpeljali v koncentracijska taborišča, med njimi tudi Hahna. Vso zalogo je nato prevzel trgovec Franc Kühar. Tiskarna je ostala v lasti Prekmurske banke vse do likvidacije le-te leta 1946, nato je premoženje prevzela Narodna banka, stroje pa so odpeljali v Ljubljano.
Izidor Hahn je leta 1931 na dražbi kupil veliko in dragoceno knjižnico grofovske družine Szapary. Knjižnično zbirko je uredil in pozneje izposojal študentom ter soboški inteligenci. Ob koncu druge vojne je bila knjižnična zbirka izgubljena.
Kak se delajo Novine? Novine, 1930, (2. januar), let. 17, št. 1, str. 5-6.
Dva jubilanta – oče slavi zlato poroko, peti sin srebrni jubilej dela. Novine, 1931 (7. junij), let. 18, št. 23, str. 2.
Kuzmič, F. Izdajateljska in tiskarska dejavnost prekmurskih Židov. Stopinje, 2001, str. 71–75.
Brumen, N. Knjigarne in papirnice v Prekmurju. Kronika, 1971, let. 19, št. 2, str. 105-109. Dostopno tudi na spletnem naslovu: dLib.si (citirano 25. maj 2012)