Leta 1938 je diplomiral iz kemije na takratni Tehniški fakulteti v Ljubljani. Svojo prvo službo je opravljal v Tovarni kranjskega lanenega olja in firneža Zabret & Co od leta 1934 do osvoboditve 1945. Po vojni se je zaposlil na Ministrstvu za industrijo in rudarstvo Ljudske republike Slovenije, kjer je bil nekaj časa vodja oddelka za kemijo, nato pa načelnik plana za kapitalno izgradnjo slovenske industrije. Leta 1947 je prevzel mesto tehničnega direktorja tovarne v gradnji, takratne Tovarne glinice in aluminija Strnišče (TGA). Po treh letih je bil premeščen v Beograd, kjer je delal v generalni direkciji za barvno metalurgijo. Po vrnitvi v Slovenijo je bil nekaj mesecev tehnični direktor v kemični tovarni Moste – Ljubljana, leta 1951 pa se je vrnil nazaj v Kidričevo. Tehnični direktor Tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič je bil še do leta 1956, dokler ni bil imenovan za direktorja in je to funkcijo opravljal vse do smrti.
V razvoj Tovarne glinice in aluminija je vlagal vse svoje strokovno znanje in sposobnosti. S svojim trudom in trdno voljo je prispeval k povečanju proizvodnje primarnega aluminija in k pospešenemu razvoju delovne organizacije.
Zelo aktiven je bil tudi na družbenopolitičnem področju. Leta 1960 je postal tudi član Zveze komunistov. Bil je član številnih forumov v gospodarskih zbornicah SRS in SFRJ, član upravnega odbora Zajednice jugoslovanske elektro privrede, član gospodarskega zbora Skupščine občine Ptuj in poslanec gospodarskega zbora Zvezne skupščine.
- Red dela II. Stopnje, 1954
- Orden dela z rdečo zastavo, 1965
Osebnosti: veliki slovenski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 327–328.
F. Fideršek: Franjo Grünfeld, Tednik, 15. 7. 1971, str. 3
Umrl naš drektor Franjo Grünfeld, Aluminij, julij 1971, str. 1–4.