Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

GREGORČIČ, Jože

GREGORČIČ Jože - Gorenjc
Foto: iz fotoalbuma Narodni heroji, 1945

Foto galéria

Született:
30. July 1903, Volosko pri Opatiji , Hrvaška
Elhunyt:
9. September 1942, pod Lipniško Planino nad Radovljico
Álnév:
Gorenjc
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:

Rodil se je v družini s štirimi otroki. Dve leti po njegovem rojstvu je njegov oče odšel za zaslužkom v Ameriko, a je že čez dve leti umrl med delom v rudniku. Osnovno šolo je končal v kraju Voloska pri Reki na Hrvaškem. Nato ga je mati poslal za nekaj mesecev v uk k nekemu lekarnarju v Pulj. Med prvo svetovno vojno je bil pastri na neki kmetiji v Št. Petru na Krasu (sedaj Pivka). Ko se je vrnil nazaj domov v Opatijo, tam ni našel dela. Zato se je z bratom in sestro podal v Avstrijo. Po mesecu dni neuspešnega iskanja dela se je vrnila v Jugoslavijo in se ustavil na Jesenicah. Najprej je opravljal priložnostna dela, potem pa je dobil delo pri Paaru, kjer je razvažal sodavico. Zaradi tega so mu dali ime “Parov Jože”. Od 1923. do 1925. leta je služil vojaški rok v Knjaževcu. Potem je delal eno leto pri bratu v krojaški delavnici v kraju Olovo v Bosni.

Leta 1927 se je vrnil na Jesenice in se zaposlil v železarni (KID- Kranjska industrijska družba). Med delom se je usposobil za kvalificiranega žičarja. Tu je ostal vse do odhoda v Španijo. Ves čas zaposlitve je bil organiziran v SMRJ (Savez metalurških radnika Jugoslavije) ter bil pristaš levo usmerjene struje. Takoj se je vključil v delavsko gibanje in sodeloval v kulturno-prosvetnih ter športnih društvih (Svoboda in Enakost). Bil je kapetan nogometne sekcije, sijajen telovadec, agilen kolesar in alpinist, zelo uporaben igralec na odru in odličen tenorist. Nekaj mesecev leta 1928 je bil zaprt, ker je sodeloval v gimnastični vaji ob zvokih internacionale. Leta 1931 je postal član Komunistične partije Jugoslavije. Leta 1936 pa je bil odpuščen iz železarne, ker je sodeloval pri organizaciji štrajka.

Maja 1937 je odšel v Španijo, kjer je bil najprej borec, kasneje pa politični komisar najprej v Cankarjevi četi in nazadnje v bataljonu Dimitrov 15. mednarodne brigade. Iz francoskega taborišča je pobegnil konec leta 1940 in se preko Marseilla in Splita vrnil na Jesenice. Zbiral je denar in hrano ter to pošiljal še zaprtim tovarišem v Francijo. Ob aprilski okupaciji Jugoslavije so ga Nemci takoj poiskali in zaprli. Toda on je že naslednji dan pobegnil, preskočil ograjo vrta pri Kovaču in se odpravil v hribe. Maja 1941 je vodil Vojno-revolucionarni komite pri Okrožnem komiteju Komunistične partije Slovenije na Jesenicah. Po navodilih s posveta slovenskih komunistov 1. in 2. junija v Ljubljani je pripravljal vstajo v jeseniškem okrožju. Skupaj s Stanetom Žagarjem je organiziral vstajo proti nemškemu okupatorju na Gorenjskem.

Konec julija 1941 je ustanovil Jeseniško (kasneje Cankarjevo) četo. Postal je komandant Cankarjevega (kasneje Gorenjskega) bataljona, ustanovljenega 5. avgusta 1941 na Pogrošarjevi plani nad Vodiško planino. Aprila 1942 je, po smrti Staneta Žagarja, postal komandant 1. grupe odredov za Gorenjsko. V tej vlogi se je prvič in zadnjič 14. julija pod Mladim vrhom nad Poljansko dolino srečal s Francem Rozmanom Stanetom, tedaj poveljnikom 2. grupe odredov. Združil je partizanske čete v bataljone in Gorenjski ter Kokrški odred. Usmerjal je njihove akcije in jih usklajeval z napadi in pohodom 2. grupe odredov čez Gorenjsko na Štajersko.

Najbolj se je Gregorčič izkazal pri zavzetju nemške postojanke v Mojstrani ter v večdnevnem boju proti nadštevilni nemški vojski med 9. in 11. januarjem 1942 v Dražgošah nad Selško dolino. Med nemško ofenzivo na Jelovico v začetku septembra 1942 je njegova enota zaradi podle izdajalske duše padla v zasedo. Jože je bil težko ranjen v obe nogi. Soborci so ga skrili v strugo potoka in nanj naložili smrekove veje. Z njim je ostala njegova zaročenka Marta Tavčar – Ria. Ko so se preživeli borci čez tri dni vrnili na Lipniško planino so poleg 20 padlih partizanov in partizank našli tudi njuni trupli. Vsi so pokopani v grobnici v središču Radovljice. Petega julija 1951 je bil, tako kot Lojze Kebe – Štefan in Stane Žagar, proglašen za narodnega heroja Jugoslavije.

Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 317
I. Križnar: Kranjsko okrožje v NOB 1941-1945, Kranj 2007, tudi strani 214 in 216
F. Sever – Franta: Srečanje Franca Rozmana – Staneta in Jožeta Gregorčiča 14. julija 1942, Vojnozgodovinski zbornik 2006, št. 25, str. 66-69
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1989, 3. knjiga, str. 381 in 382
Narodni heroji Jugoslavije, Beograd 1975, str. 252
Narodni heroj Jože Gregorčič-Gorenjc, Železar, 1961, št. 2, str. 34 in 35

A bejegyzés szerzője: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Az első bevitel dátuma: 3. 6. 2011 | Utolsó módosítás: 2. 9. 2020
Miran Lola Božič. GREGORČIČ, Jože. (1903-1942). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 12. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/gregorcic-joze-gorenjc/
Hiba bejelentése