GREGORČIČ, Ivan

Osnovno šolo je obiskoval v Šentrupertu, nato pa se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu in leta 1970 maturiral. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slovenskega in srbohrvaškega jezika ter književnosti. Leta 1976 se je zaposlil kot profesor slovenščine na Osnovni šoli Mirna, kjer je deloval vse do upokojitve. S soprogo Tatjano Mihelčič Gregorčič, glasbeno pedagoginjo, živi na Rakovniku pri Šentrupertu.

Ivan Gregorčič sodi med vidnejša imena dolenjskega pesništva. Svoje pesmi je objavljal v Samorastniški besedi, Dolenjskih razgledih, Književnih listih, Rasti in Sodobnosti. Izdal je dve pesniški zbirki: Beg gazel (1992) in Si slišal pesem? (2001). Njegove pesmi so bile objavljene tudi v različnih antologijah in izborih, kot so Pesmi dolenjske dežele, Življenje ve za pot, Rijeka riječi = Reka besed idr. Piše tudi publicistiko in se ukvarja z literarnim mentorstvom; sodeloval je kot selektor na Festivalu mlade literature Urška in na srečanjih pesnikov in pisateljev seniorjev. Nekaj časa je bil sourednik revije Mentor, ob nastanku revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja Rast leta 1990 je postal član uredniškega odbora in literarni urednik ter to vlogo opravljal vrsto let. Za revijo Rast je opravil tudi številne intervjuje z znanimi osebnostmi iz kulturnega življenja Dolenjske.

Tako v njegovem pesništvu kot ostalem kulturnem delovanju je čutiti vkoreninjenost v domače okolje, v Mirnsko dolino, v kateri živi vse življenje, ter veliko ljubezen do glasbe. Pisateljica Barica Smole je njegovo pesništvo opisala z besedami: »Nekoliko zadržana, z razgledanostjo in znanjem podložena, a vendarle topla in vsemu človeškemu in lepemu naklonjena je pesniška drža Ivana Gregorčiča.«

Leta 2005 je prejel plaketo Pavla Golie za življenjsko delo na področju kulture.