Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

objavila Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne

Portret Janeza Gradišnika

Foto galéria

Született:
22. September 1917, Stražišče pri Prevaljah, Slovenija
Elhunyt:
5. March 2009, Ljubljana, Slovenija
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Bil je pisatelj in prevajalec. Po osnovni šoli v Slovenj Gradcu in Učiteljišču v Mariboru je l. 1940 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1941–42 je bil v nemškem vojnem ujetništvu, pozneje izseljen v Bjelovar; spomladi 1945 je bil v ustaškem zaporu v Zagrebu. Po vojni je bil tajnik na Ministrstvu za Slovenijo v Beogradu (1945–1946), tajnik redakcije, referent za propagando in urednik v Državni založbi Slovenije (1946–1952). Bil je tesen sodelavec Edvarda Kocbeka ter do upokojitve svobodni kulturni delavec (1982). Že pred 2. svetovno vojno je sodeloval pri reviji Dejanje; bil je glavni urednik revije Prostor in čas (1969–1974), deloval je v Društvu slovenskih pisateljev, Penklubu in v Društvu slovenskih književnih prevajalcev. Pisal je prozo, igre, knjižna poročila, jezikovne razprave. V svojih delih je obravnaval moralna vprašanja in etične spore v medvojnem času, pisal jezikovne priročnike in slovarje. Zelo pomemben je njegov obsežen prevajalski opus, ki je tudi stilno in umetniško dognan. Prevajal je iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine in srbohrvaščine. Bival je tudi v Angliji, Franciji in Nemčiji.

Művek

Proza:

  • Pot iz noči (1949),
  • Hrastov log (1950),
  • In minila so leta (1954),
  • Ura spomina (1961),
  • Plamenica (1981),
  • Moj prijatelj Dane (1983),
  • Mehiški orel (1990),

Dela o jezikovnih vprašanjih:

  • Slovenščina za Slovence (1967),
  • Slovenščina za vsakogar (1974),
  • Še znamo slovensko? (1981),
  • Za lepo domačo besedo (1985),
  • Naš jezik (1986),
  • Slovensko ali angleško? (1993).
Kitüntetések

Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. Med drugim Kajuhovo nagrado (1981), Sovretovo nagrado (1963), nagrado Prešernovega sklada (1969), Sovretovo nagrado za življenjsko delo (1987) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo (2008).

Forrás és szakirodalom
  • Enciklopedija Slovenije. Eg-Hab. Ljubljana, 1989, str. 367.
  • Suhodolčan Dolenc, Marija & Jukič, Margareta: Biografski leksikon Občine Prevalje. Prevalje, 2005, str. 148-149.
Az első bevitel dátuma: 13. 1. 2020 | Utolsó módosítás: 8. 9. 2021
Simona Vončina in KOK Ravne. GRADIŠNIK, Janez. (1917-2009). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/gradisnik-janez/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 28. 11. 2023

SLEMENIK, Franc Valentin

1. August 1843–7. April 1871
Pisal je povesti v slovenskem jeziku in vanj tudi prevajal. Na Dunaju se je uveljavil kot časnikar, ki je objavljal v nemškem jeziku.
A bevitel dátuma: 28. 7. 2025

BURNIK, Jože

Jože Burnik je izjemen glasbenik, harmonikar in skladatelj, ki je s svojim opusom pomembno zaznamoval slovensko narodno-zabavno glasbo.
A bevitel dátuma: 27. 1. 2015

AHAČIČ POLLAK, Marija

Rodila se je v glasbeni družini, po očetu je podedovala dar za glasbo. Še danes je nepozabna njena izvedba pesmi 'Tam, kjer murke cveto'.