Oče Valentin Gorjup je delal kot rudar in se je poročil z Marijo Kos iz Knezdola, zato je Karel odraščal v rudarski koloniji z dvema bratoma in sestro.
Končal je višjo šolo za organizacijo dela v Kranju in se najprej zaposlil v rudniških delavnicah v Strojni tovarni Trbovlje, kasneje pa je delal v Litostroju in Metaliji. Poročil se je s Tilko, rojeno Meden iz Brezovice pri Ljubljani. Ustvarila sta si družino, ki je štela 5 otrok, 4 hčere in sina. Družina mu je veliko pomenila, posebno pa je bil navezan na vnuke in pravnuke.
Skozi vse življenje je bil predan delu in pripravljen pomagati drugim v vsakem trenutku. Že v meščanski šoli je pisal pesmi, jih objavljal v tovarniških glasilih in v zbirki Slovenske rudarske pesmi. Pisal je tudi tekste za dramske uprizoritve in veseloigre. Dolga leta je delal v kulturnem društvu Svoboda Dobrna kot mentor, režiser, dirigent mladinskega pevskega zbora, igralec v igrah in kot dolgoletni predsednik društva. Upokojil se je leta 1979.
Za svoja dela na kulturnem področju je prejel številna priznanja.
Zapustil je bogato zbirko literarnih in gledaliških besedil, ki jih hrani njegova družina.
Nagrade in priznanja (izbor):
- častno priznanje Društva upokojencev Trbovlje
- najvišje občinsko priznanje: priznanje Tončke Čeč, 1982
- priznanje Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, 1983
- priznanje Zveze sindikatov Slovenije – srebrni znak sindikatov Slovenije, 1975
- priznanje Zveze delavskih prosvetnih društev – odlikovanje v Ljubljani, 1955
Družinski arhiv Karla Gorjupa