Po končani ljudski šoli v Mozirju se je leta 1856 vpisal na privatno trgovsko šolo v Ljubljani, katere ustanovitelj in lastnik je bil Ferdinand Mahr. Po vrnitvi iz Ljubljane so mu starši kupili hišo, v kateri je bila ena najstarejših gostiln v Mozirju (h. št. 32, po domače pri Sivcu). Uspešno je nadaljeval z gostilničarsko dejavnostjo in bil pobudnik turizma v Mozirju. V tem obdobju so leta 1893 zgradili prvo kopališče v Mozirju. V letu 1910 je poleg kopališča zgradil prvo teniško igrišče in balinišče, katerega je njegov sin Matija Goričar leta 1932 povečal in posodobil.
Leta 1865 je cesarsko–kraljeva poštna direkcija v Gradcu z razglasom od 17. julija razpisala mesto poštnega odpravnika za Mozirje in z dekretom dne 26. julija 1865 je Anton Goričar tukaj postal prvi poštni uradnik. Prva pošta je uradovala v rotovžu (h. št. 37), kasneje jo je prestavil v svojo hišo (h. št. 32) in gostilno preimenoval v Gostilno Pri pošti.
Bil je večkrat izvoljen za župana trga Mozirje, imenovan za načelnika šolskega sveta, leta 1882 pa je postal ustanovni član prvega sokolskega društva na Štajerskem Savinjski Sokol, kjer je bil izvoljen za podstarosto. Na pobudo okrajnega glavarja grofa Attemsa mu je leta 1898 cesar Franc Jožef podelil priznanje za prispevek pri razvoju Mozirja.
Osebni arhiv Matije Blagojeviča