Részletes keresés
hu
en hu it sl

Zdenka GOLOB

Zdenka Golob, portret
Zdenka Golob - avtor fotografije: Katja Cah (Vir: Delo.si)

Foto galéria

Született:
20. February 1928, Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Elhunyt:
25. December 2018, Ljubljana
Névváltozat:
Golob Borčić, Zdenka; Golob Borčič, Zdenka;
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Kapcsolatban lévő személyek
Lexikon:
Életrajz

Po meščanski šoli v Lenartu in trgovski šoli na Ptuju ter po drugi svetovni vojni, ki je prekinila njeno šolanje, se je zaposlila kot delavka v tekstilni tovarni MTT v Mariboru. Ob delu je obiskovala slikarske tečaje, kjer se je izobraževala pri mariborskih likovnikih in spoznavala različne likovne tehnike, od katerih so ji najbolj k srcu prirasle jedkanice, akvatinte in suhe igle.
Vpisala se je na akademijo za likovno umetnost in leta 1954 diplomirala pri prof. Gojmirju Antonu Kosu. Po diplomi se je sprva preselila v Novo mesto, nato pa spet nazaj v Ljubljano, kjer je opravljala vrsto honorarnih del. Kasneje je dobila delo v knjižnici Instituta Jožef Stefan, leto dni pa je bila tudi čuvajka v Galeriji ZDSLU. V tem času se je največ posvečala ilustraciji.
Leta 1968 je začela delovati kot svobodna umetnica, deset let kasneje pa je pripravila razstavo za galerijo Labirint, za katero je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada. Na svojem področju je bila ena redkih žensk, ki so si uspele ustvariti ime še v času, ko so na njem dominirali moški. Sodelovala je na več kot 130 kolonijah in razstavah ter priredila več kot 20 samostojnih razstav doma in v tujini, prejela pa je tudi več nagrad in priznanj za grafiko.
Za njeno delo je značilno, da je en motiv obdelala na več načinov in s tem želela iz njega izluščiti vedno nekaj novega. Je ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali. Njeno delo so močno zaznamovali formalni dualizem, ljubezen do barve in skop motivni svet.
Leta 2013 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na njen 85. rojstni dan pripravili pregledno razstavo, naslovljeno Grafike. Razstavljenih je bilo 105 del, med katerimi so prevladovale grafike, male grafike in akvareli. Te je umetnica naslednje leto galeriji tudi podarila. Nekatera njena dela so shranjena tudi v mednarodnih grafičnih zbirkah, med drugimi v muzeju Albertina na Dunaju. Umetnica je na koncu svojega življenja živela v domu starejših občanov v Poljčanah, pozneje pa več let pred smrtjo v Domu upokojencev Center, Tabor v Ljubljani, kjer je umrla.

Művek

Izbor del:

  • Iz cikla Hercegovina. Mali alem II (1971/72) – jedkanica
  • Za sledjo izginulega poletja VII (1972) – jedkanica
  • Blodnjak (1974) – jedkanica
  • Sama (1978) – jedkanica
  • Stopnice (1984) – jedkanica
  • Mala grafika 1995-XI (1995) – suha igla
  • Grafični list (1995) – suha igla, kreda
  • Risba (1998) – gvaš
  • Figure 1998 (1998) – suha igla

Bibliografija v sistemu COBISS

Kitüntetések
  • 1979 Nagrada Prešernovega sklada (za razstavo v galeriji Labirint)
  • častna medalja na Mednarodnem trienalu male grafike, Lodž
  • nagrada Novega mesta na 4. bienalu slovenske grafike
Forrás és szakirodalom
A bejegyzés szerzője: Sara Bračun, Mariborska knjižnica
Az első bevitel dátuma: 29. 9. 2020 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Sara Bračun. Zdenka GOLOB. (1928-2018). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 22. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/zdenka-golob/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 14. 11. 2016

Branko RAJŠTER

Ob koncu druge svetovne vojne je zaključil nižjo gimnazijo v Mariboru in se vpisal na tamkajšnje Državno učiteljišče, obenem pa je obiskoval tudi s...
A bevitel dátuma: 31. 12. 2023

Ivan REBEK

18. October 1863–5. January 1934
Organizator slovenskega obrtništva, ustanovitelj uspešnega ključavničarskega podjetja v Celju ter politik in prizadevni društveni delavec
A bevitel dátuma: 29. 7. 2021

Marta FILLI

3. August 1926–30. May 2018
Dolgoletna ravnateljica knjižnice v Tolminu. Ustanovila je prvi glasbeni oddelek v Sloveniji in s svojim delom vplivala na razvoj knjižničarstva.