GERMADNIK, Janko

Osnovno šolo je obiskoval v Braslovčah, nadaljeval šolanje na pedagoški gimnaziji v Celju in nato leta 1977 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz slovenskega (A) in nemškega jezika (B) s književnostjo. Za diplomsko nalogo iz slovenskega jezika, Prešeren in nemška gazela, je februarja 1977 prejel študentsko Prešernovo priznanje.

Že pred diplomo je nekaj časa poučeval nemški jezik v osnovni šoli na Vranskem, nato se je po odsluženem enoletnem vojaškem roku marca 1978 zaposlil kot profesor obeh predmetov na Pedagoškem šolskem centru v Celju. Poučeval je predvsem slovenščino, dobro leto vodil Slavistično društvo Celje, nato pa leta 1980 na predlog Filozofske fakultete v Ljubljani za eno leto prevzel delo lektorja za slovenski jezik na Univerzi v Leipzigu.

Leta 1981 se je ponovno vrnil na Pedagoški šolski center v Celju, kjer je poučeval do konca šolskega leta 1988, nato pa septembra istega leta prevzel delo ravnatelja Osrednje knjižnice Celje (v letih 1979–1990 se je ta uradno imenovala Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju). Knjižnico je vodil do leta 2001, nato je do upokojitve konec leta 2012 delal kot bibliotekar v domoznanskem oddelku knjižnice.

V času vodenja knjižnice se je posvečal predvsem menedžerskemu delu in preobrazbi klasične knjižnice v sodobno informacijsko ustanovo. Leta 1991 je celjska knjižnica med prvimi slovenskimi regijskimi knjižnicami v poslovanje uvedla sistem COBISS. Najprej je stekla avtomatizacija postopkov obdelave gradiva, nato pa računalniško podprta izposoja. Leta 2001 je Osrednja knjižnica Celje kot prva med primerljivimi knjižnicami v Sloveniji krepko presegla številko milijon izposoj. Temu dosežku je bil leta 2002 posvečen referat z naslovom »Naš prvi milijon«, ki ga je Germadnik predstavil leta 2002 na posvetovanju Knjižnice in javnost na Bledu. Dinamičen razvoj ustanove je zelo pozitivno sprejela tudi lokalna skupnost, saj je že leta 1997 (po praznovanju 50-letnice ustanovitve Študijske knjižnice v Celju leta 1996) Osrednja knjižnica Celje za svoje uspešno delo prejela srebrni grb Mestne občine Celje.

Vodstveno delo v knjižnici ter številnih strokovnih in drugih organih na državnem in lokalnem nivoju je zahtevalo veliko delovne energije, zato časa za pisanje ni ostalo veliko. V tem obdobju so nastajali večinoma krajši strokovni prispevki v dnevnem časopisju ali takšni, ki so branje in knjižnico v javnosti popularizirali. Konec 90. let 20. stoletja je objavljal pod psevdonimom »Bibeljnik« v »Gutenbergovi galaksiji«, ki je izhajala v Novem tedniku. V letih 1990–1997 je opravljal tudi delo glavnega urednika revije Celjski zbornik.

Prenehanje vodstvenih zadolžitev z letom 2001 je omogočilo več časa, delo v domoznanskem oddelku knjižnice pa več poglobljenega poznavanja širšega celjskega območja. V naslednjih letih je pripravil vrsto razstav, objav in srečanj na različne lokalne teme in o številnih pomembnih Celjanih. Iz teh virov je zajemal tudi podatke za takratni Celjski biografski leksikon (zasnoval ga je Branko Goropevšek), ki je bil predhodnik sedanjega spletnega celjsko-zasavskega biografskega leksikona, vključenega v portal Obrazi slovenskih pokrajin. V naslednjih letih je pripravil več obsežnejših avtorskih monografskih del in prevodov, vsebinsko vezanih na celjsko območje.

Omeniti velja tudi sodelovanje s časnikom Večer, za katerega je v letih 2010/12 v rubriki Gostujoče pero pisal krajše kolumne.