GERLOVIČ, Alenka

Rojena je bila v meščanski družini zdravnika Franca Gerloviča, rojenega v Župeči vasi pri Brežicah, in gospodinje Štefke, ki je izhajala iz ljubljanske trgovske družine. V družini so bili štirje otroci. Poleg Alenke je znana tudi sestra Vanda, operna in koncertna sopranistka. Zgodnje otroštvo je preživela v Brežicah, kjer je obiskovala osnovno šolo. Leta 1929 so se zaradi očetove službe preselili v Ljubljano, kjer je obiskovala višje razrede osnovne šole in gimnazijo. Po končani maturi na Gimnaziji Poljane v Ljubljani (1937) je vpisala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu.

Po diplomi se je leta 1941 vrnila v že okupirano Ljubljano in kot ilegalka delovala v Osvobodilni fronti vse do odhoda k partizanom leta 1944. V Centralni tehniki Komunistične partije Slovenije je v grafičnem ateljeju ustvarjala grafično opremo za partizanski tisk. Med vojno je spoznala izjemno nadarjenega slikarja Vita Globočnika in se tik pred koncem vojne z njim poročila. Mož je že po enem letu zaradi bolezni umrl, star komaj 26 let.

Med vojno je bila soustanoviteljica in prva članica lutkarjev Partizanskega lutkovnega gledališča, pri katerem je sodelovala kot lutkarica, avtorica in scenografka. Napisala je lutkovno igro v štirih dejanjih z naslovom Jurček in trije razbojniki, ki je bila v začetku leta 1945 tudi uprizorjena. Leta 1979 je napisala monografsko delo Partizansko lutkovno gledališče, ki opisuje nastanek, razvoj in delovanje gledališča.

Po osvoboditvi se je aktivno vključila v delovanje Društva slovenskih likovnih umetnikov. Najprej se je zaposlila kot scenografka Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, že po letu dni pa je prevzela službo likovne pedagoginje v gimnaziji, kasneje, z reorganizacijo šole, pa v osnovni šoli. Uveljavila se je kot izvrstna likovna pedagoginja, v šolo uvajala sodoben likovni pouk, delovala kot predavateljica za učitelje in starše, pisala strokovne članke in knjige. Pedagoški poklic je predano opravljala vse do upokojitve leta 1968.

Poleg pedagoškega dela se je ves čas posvečala slikarstvu in tako ustvarila obsežen opus risb, akvarelov ter slik v oljni in akrilni tehniki. Poletja med letoma 1953 in 1957 je preživela v Makedoniji, kjer je ustvarjala predvsem slikovite risbe ljudi in živali. Iz tega obdobja je ohranjenih preko 600 risb. Ob domači krajini so jo v preteklosti pritegnile zlasti krajine Makedonije in Mediterana, pa tudi za Slovence eksotične dežele Južne Amerike ali Daljnega vzhoda.  Predstavila se je na petdesetih samostojnih razstavah in sodelovala na več kot osemdesetih skupinskih razstavah predvsem doma, pa tudi v tujini.

Dela akademske slikarke hranijo številne ustanove. Spomladi 2003 je Slovenskemu etnografskemu muzeju podarila del svojega risarskega in deloma slikarskega opusa, ki je nastal v Makedoniji med letoma 1953 in 1957, ko je nekaj poletij zaporedoma izkoristila za opazovanje in upodabljanje življenja v Prilepu, Skopju, Ohridu in okoliških vaseh. Leta 2005 je pomemben izbor svojih slikarskih del podarila Posavskemu muzeju Brežice.

Bila je tudi svetovna popotnica. O popotovanjih je poročala v dnevnem časopisju in potopisnih predavanjih. Svoje avtobiografske zapise je umetnica strnila in dopolnila v  knjigi Okruški mojega življenja.