Otroštvo in mladost je Stanka Gačnik (roj. Firbas) preživela v Moškanjcih, v gostilniški družini. Osnovno šolo je obiskovala v Gorišnici, gimnazijo na Ptuju, kjer je štiri leta plesala in nastopala pri gledališko-plesni skupini Mire Mijačević. Bila je tudi članica Aerokluba Ptuj in med letoma 1980 in 1989 jadralna pilotka. Leta 1982 se je vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je študirala slovenski jezik s književnostjo (diplomsko delo Podoba besede: France Mihelič ilustrator, 1998) in umetnostno zgodovino (diplomsko delo Cerkveno posodje v umetnosti in religiji, 1991).
Leta 1988 se je kot registratorka za premično kulturno dediščino zaposlila v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Ukvarjala se je s sistematičnim popisovanjem in vrednotenjem dediščine zunaj muzeja ter s privatnimi zbiralci in njihovimi zbirkami. Leta 1992 je opravila strokovni izpit ter postala kustodinja galeristka, odgovorna za fond grafik Franceta Miheliča, ki jih je umetnik poklonil ptujskemu muzeju; od takrat vodi razstavno-galerijski program Miheličeve galerije ter od leta 2007 tudi v Salonu umetnosti. Od začetka njegovega delovanja (2002) sodeluje z mednarodnim festivalom sodobne umetnosti Art Stays. Med letoma 2010 in 2013 je bila pomočnica direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož.
Ukvarja se predvsem z raziskovanjem in promocijo sodobne ptujske in slovenske likovne umetnosti ter z različnimi raziskavami s področja kulturne dediščine. V tem času je pripravila (sama ali v soavtorstvu) prek 210 razstav in drugih dogodkov s področja domače in tuje sodobne likovne umetnosti ter druge pomembne razstave s katalogi: Pretiosa sacra et Documenta historica (1989), Zbiram, torej sem: o fenomenu zbirateljstva in privatnih zbiralcih (1992), Mitologija Žoharjevega kurenta (1995), France Mihelič (1995), Riba Faronika: France Mihelič (1997), Retorika kurentove maske: Stojan Kerbler (1998), Zven maske: fotografske mojstrovine Bojana Adamiča (2002), France Anžel (2002), Viktor Gojkovič: kipar in restavrator (2005), Ilustracije Franceta Miheliča (2007), Klavdij Tutta (2007), Marek Schovanek (2010), Metka Kavčič, Anka Krašna (2010), Nove pridobitve Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož (2013), Karel Vouk (2014), Jože Foltin (2015), Ptujski umetniki 20. stoletja (2007, 2016) in številne druge.
Je članica Mednarodnega muzejskega sveta ICOM in Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva ter različnih strokovnih likovnih komisij. O svojem razstavno-galerijskem in muzejskem delu redno objavlja v strokovnih publikacijah in zbornikih. Leta 1993 je skupaj s soavtorjem dr. Alešem Gačnikom prejela Murkovo priznanje za razstavo Zbiram – torej sem, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo.
Njena strokovna prizadevanja so usmerjena tudi v lektoriranje znanstvenih in strokovnih člankov, razstavnih katalogov in publikacij, seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij univerz v Ljubljani in Mariboru. Med letoma 1993 in 2003 je bila recenzentka raziskovalnih nalog na regijskih tekmovanjih mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmurja in mladinskih raziskovalnih nalog Gibanje znanost mladini. Leta 2002 je prejela bistroumovo plaketo za desetletno recenzentsko delo s strani ZRS Bistra Ptuj.
V zasebnem življenju je poročena in mama treh otrok. Z družino živi na Ptuju.
S. Gačnik: Prispevek za biografski leksikon Spodnjepodravci.si, maj 2016 (hrani arhiv KIP).
S. Podbrežnik: »Z dobro voljo in ljubeznijo gre vse!«, Večer, št. 158 (12. 7. 2007), str. 25.