FURLANI, Ljudevit (Ludvik Filip)

Rodil se je v Braniku, takrat Rihemberku, očetu Jožefu in materi Ivani. Šolal se je v domačem kraju in na goriški realki, ki jo je zaključil leta 1882.
Zaradi finančne stiske se mu želja po študiju kemije ni uresničila, v Trstu se je zaposlil na področju financ, s čimer je nadaljeval tudi po zaključenem vojaškem roku. Obenem je pisal članke za Edinost in Slovenski narod ter sodeloval pri sokolski organizaciji. Čez čas se je preselil na Dunaj, kjer je delal kot finančni uslužbenec, v tem obdobju je potoval v Carigrad, Romunijo, Pariz, Švico, južno Nemčijo in po Balkanu.

Leta 1903 se je v Trstu poročil z Edith, Angležinjo, ki jo je verjetno spoznal na Dunaju. Sprva je zanjo skrbel, saj je bila bolna, se z njo oženil in v zakonu sta bila srečna. Bolan je bil tudi sam (tuberkuloza). Zaradi bolezni obeh sta se z Dunaja preselila najprej v Trst in nato v Gorico, leta 1905 se je upokojil, a kmalu zatem sprejel v Celju delo urednika Domovine ter kasneje sodeloval pri Narodnemu dnevniku. Ves čas so ju spremljale finančne težave. Jeseni leta 1909 sta se preselila v Anglijo.

V Celju in kasneje po selitvi je veliko prevajal, a za vse prevode ni našel založnikov. Prevedel je dve razpravi Ernesta Howarda Crosbyja, knjigo o verstvu žene, potopis iz Sibirije, don Kihota za mladino ter povest, v načrtu je imel še druge prevode. Znal je italijanski, francoski in ruski jezik, kasneje se je naučil tudi angleškega.
Njegovo izvirno izdano delo je knjiga s področja politične teorije, O najvažnejših političnih in socijalnih strankah in strujah ali Kratek uvod v praktično politiko (1912), vendar ni bila dobro sprejeta. Po svojem političnem nazoru je bil liberalec.
Vsa leta si je dopisoval s Henrikom Tumo, Vekoslavom Špindlerejem, Jožo Glonarjem, Karlo Modičevo in drugimi. Do zadnjega je snoval in ustvarjal, umrl je v Angliji, ker je tudi pokopan. Krajšo notico o smrti je objavila Edinost v Trstu (1. 7. 1913, str. 2), Narodni list (Celje) mu je posvetil skoraj celo naslovno stran (10. 7. 1913).